Koprski Muzejski trg

Muzejski trg 25. 10. 2015 (Vir: ekoper)

Muzejski trg leži severozahodno od Titovega trga na najvišjem delu nekdanjega otoka. Od srednjega veka do današnjih dni so ga zaznamovale različne arhitekturne in urbanistične spremembe. Najprej je na trgu stal samostan, ki se je preobrazil v kaznilnico. V 20. stoletju je z osnovno šolo na vzhodnem robu trga dobil obliko trga.

Image result for giacomo fini koper
Tloris dominikanskega samostana je vrisan na načrtu Giacoma Fina iz leta 1619.

Red Dominikancev je v Koper prišel v prvi polovici 13. stoletja in na severozahodnem delu mesta postavil samostan. Samostan je bil leta 1380 na območju Zubenaga med napadom Genovečanov popolnom opustošen. Popolnoma so ga obnovili do leta 1398, ter do leta 1400 zgradili tudi novo cerkev. Zgodba o samostanu se je zaključila leta 1806, ko so ga v celoti razpustili.

Image result for franciscejski kataster koper
Dominikanski samostan je natančeje vrisan v franciscejskem katastru iz leta 1819.

Objekt je do dvajsetih let 19. stoletja služil za namene vojaške bolnišnice, kasneje pa je avstrijska oblast severno polovico samostana podrla in tam zgradila monumentalno kaznilnico. Obzidana zgradba je bila zasnovana kot trdnjava z notranjim dvoriščem, v katerem je bila vkopana cisterna, ki je zagotavljala pitno vodo za potrebe zapora.

Koprska kaznilnica okrog 1959,  kot jo je fotografiral  Ugo Pizzarello.

Po prvi svetovni vojni, ko je Koper pripadel Italiji, se je zapor za te namene uporabljal vse do osvoboditve partizanov leta 1943. Porušen je bil šele leta 1948. Z megalomanskimi posegi je območje kaznilnice popolnoma uničilo tloris samostana. Največji poseg je predstavljala gradnja cisterne, ki je bila na površini okoli 350 m2 vkopana okoli 10 m globoko. Ostanki samostana so se ohranili le na mestih, kjer posegi niso uničili temeljev samostana, torej med prostori zapora in na mestih med zunanjim zidom in zgradbo zapora. Vkopavanje cisterne je uničilo tudi celotno krilo samostana. Iz gradbenega materiala porušenega samostana so gradili objekte po okoliških vaseh.

Del kaznilnice predstavljata cisterni za vodo, večja s premerom 18,9 m in globino 10,5 m ter manjša s premerom 2,8 m in globino 10 m. Večja cisterna (na fotografiji) je zagotavljala vodo za celotno kaznilnico.

Skrbno načrtovan sistem za zbiranje vode je bil oblikovan tako, da se je v zunanji prekat po sistemu kanalov stekala vsa meteorna voda s streh zapora in celotnega dvorišča.

Večja cisterna je zagotavljala vodo za ves zapor. Narejena je bila tako, da se je voda prelivala iz prekata v prekat do sredine, kjer je bila cisterna s pitno vodo. Cisterna je sestavljena iz treh prekatov v obliki prstana. Zunanji prekat je polovičen (oblika polkroga v tlorisu), z zunanjim premerom 18,86 m in notranjim premerom 13 m. Približen volumen zunanjega prekata je okoli 775 m3. Od tam se je voda s črpalko prečrpala v drugi prekat s premerom zunaj 13,00 m in premerom znotraj 5,5 m. Približen volumen vode v tem prekatu je 1081 m3. Skozi filtre se je voda nato pretočila v notranji prekat s premerom 5,5 m in približnim volumnom 206 m3. Vse vrednosti so izračunane za polno napolnjene prekate. (Vir: Primož Predan poročilo iz Varstva spomenikov 46 in magistrsko delo Lovrec Domen).

Po vojni so zapor porušili in na severnem delu zgradili osnovno šolo. Temelji so bili delno zgrajeni iz porušenih ostankov zapora in južnega dela samostana s cerkvijo, ki je bil že prej deloma vključen v zazidavo zapora. V zidove kaznilnice so vzidali gradbeni material pridobljen iz porušenega samostana. Tloris samostana in zapora sta se minimalno prekrivala, saj se je tloris zapora prilagodil glede na samostan. Na relativno kratkih odsekih so za temelje novogradnje uporabili obstoječe temelje zapora. Porušeni samostan je služil kot izvor gradbenega materiala pri gradnji zapora.

Muzejski trg s pogledom na ostanke kaznilnice (foto: T. Grižon, arhiv PJP, d. o. o.)
Idejno zasnovo za Muzejski trg je pripravil Edo Mihevc. (Vir Pokrajinski arhiv Koper)

Vir: Varstvo spomenikov 46 (poročilo pripravil Primož Predan) in Idejna zasnova revitalizacxije Muzejskega trga, Koper (magistrsko delo Lovrec Domen).