Katera vprašanja zastavlja oblikovanje?

Foto © Jure Miklavc

Participatorna delavnica študentov industrijskega oblikovanja UL ALUO bo v Avtomatik delovišču med 17.–21. 02 2020. Otvoritev razstave: 17.02.2020 ob 18:00. Razstava bo brez vstopnine prosto dostopna od 17. do 21. februarja 2020 od 15:00 do 19:00.

V lancasterski listini o oblikovanju so avtorji zapisali, da velik del oblikovanja vztrajno vlaga energijo v to, kaj lahko oblikovanje naredi, na podlagi sentimentalnega prepričanja o tem, kaj bi lahko postalo. Dejstvo pa je, da bi se oblikovanje moralo soočiti z neprijetno resnico, da morda ne bo moglo narediti vsega tega, kar verjame, da lahko. Seveda pa lahko na neprijetno resnico pogledamo tudi iz nasprotnega, pozitivnega zornega kota. Oblikovanje lahko razumemo kot gesto, orodje in sredstvo analiziranja ter sintetiziranja prihodnjih vizij. Služijo nam lahko kot sredstvo razvijanja načinov, kako bolje skrbeti za naš svet, naša mesta, naše preživetje in drug za drugega. Prav z zadnjim se bomo ukvarjali na delavnici v prostorih Avtomatik delovišča v Kopru. Delavnica se bo ukvarjala s temeljnim vprašanjem, kaj danes pomeni biti človek – individualno in družbeno – ter kako njegovo poseganje v svet skozi prizmo oblikovanja in participativnih praks omogoča ustvarjanje ustreznih razmer za boljše (so)bivanje oziroma življenje.

Delavnico bo v prostorih Avtomatik delovišča v Kopru pospremila skupinska študentska razstava. Razstava je rezultat trimesečnega seminarja na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Na seminarju Katera vprašanja zastavlja oblikovanje? pri predmetu Razvoj in teorija oblikovanja I so pod mentorstvom doc. dr. Barbare Predan sodelovali študenti 2. stopnje 1. letnika industrijskega oblikovanja.

Kratki opisi razstavljenih del:

2073
kratek film
Avtorji: Tino Duralija, Jon Schwarzmann, Žiga Žalec, 2019/2020
Kratek film 2073 nas postavi v bližnjo prihodnost in odpira vprašanja globalnega segrevanja, migrantske problematike in množičnega nadzora. To so teme, s katerimi se pogosto srečujemo že danes, vendar se od njih vse preveč radi zatekamo v udobje konformizma. Če ne bomo spremenili svojega odnosa do sveta, nas čaka temačna prihodnost.

Jutrišnji spomini
videoinstalacija
Avtorji: Dea Beatovikj, Matevž Breznikar, Pami Prevolnik, 2019/2020
Jutrišnji spomini so prikaz tega, kakšno bi bilo naše življenje, če bi bila nadgradnja našega telesa nekaj običajnega. V videoizrezkih so predstavljeni različni načini, kako bi tehnologija vplivala na nas in naše okolje. Gledalec si posnetke ogleda v spremstvu možganov, kot ilustracija, da so ti sicer vedno prisotni, a je njihova navzočnost pogosto spregledana. Opazovalcu s projektom zastavljamo vprašanje: Kaj je človeško?

2020
prostorska instalacija
Avtorji: Deja Kofol, Martin Pevec, Valeska Rimele, 2019/2020
Bolj kot kadarkoli se soočamo z nujnostjo hitre in drastične spremembe načina življenja, s čimer bi preprečili okoljsko katastrofo. Sprašujemo se, ali je sploh mogoče spremeniti svet, ne da bi spremenili načela, ki jim kot družba sledimo. Ali lahko sprememba koncepta dela, lastnine, napredka z vzpostavitvijo ekološke zavesti na vseh ravneh delovanja družbe prispeva h kakovostnejšem bivanju vseh bitij? S spekulacijo smo skušali ilustrirati življenje leta 2020, ki bi nastopilo, če bi ta vodila ponotranjili že leta 1992 po konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru.

Kratki predstavitvi mentoric delavnice:

Dr. Michala Lipkova je diplomirala iz industrijskega oblikovanja na Tehniški univerzi v Bratislavi. Specializacijo je opravila na področju industrijskega in avtomobilskega oblikovanja na University of Sourthern Denmark, Škoda Auto, Plastic Omnium. Od leta 2009 je vodja nevladne organizacije, ki koordinira razstavni projekt Flowers for Slovakia. Kot raziskovalka je več let delovala na Fakulteti za arhitekturo v Bratislavi, kjer je prejela tudi doktorski naziv. Pri svojem delu se posveča raziskovanju izobraževanja v oblikovanju, odprtokodnemu oblikovanju in oblikovanju, ki v središče postavlja uporabnika. Trenutno je zaposlena kot docentka na Inštitutu za oblikovanje, ki deluje pri Slovak University of Technology Bratislava.

Dr. Barbara Predan je teoretičarka, predavateljica, soustanoviteljica in vodja sekcije za teorijo oblikovanja pri društvu Pekinpah. Je tudi soustanoviteljica ter direktorica (od leta 2014) znanstvenoraziskovalnega Inštituta za oblikovanje, kot tudi soustanoviteljica mednarodnega združenja za oblikovanje CODEC. Strokovna besedila ima objavljena v revijah, kot so Design Issues, Design Principles and Practices, Filozofski vestnik, Dialogi, ČKZ, Piranesi. Je (so)avtorica šestih knjig, urednica desetih knjig ter avtorica in kuratorka 20 razstav. Od leta 2009 predava predmeta Teorija in razvoj oblikovanja in Storitveno oblikovanje na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter redno predava na mednarodnih znanstvenih in strokovnih konferencah.

Sodelujoči študenti: Dea Beatovikj, Matevž Breznikar, Tino Duralija, Deja Kofol, Martin Pevec, Pami Prevolnik, Valeska Rimele, Jon Schwarzmann, Žiga Žalec

Produkcija: Avtomatik delovišče (vodja projekta Boštjan Bugarič)

Koproducenti:

100 dni samote ali kako ne postati influencer/ka

Foto © Emanuel Lipovec

Študentke in študentje predmeta Vizualne komunikacije, ki se izvaja v okviru študijskih programov druge stopnje Komuniciranje in mediji ter Kulturni študiji in antropologija, UP FHŠ so v Avtomatik Delovišču pripravili instalacijo fotografij, nastalih pod mentorstvom prof. dr. Ernesta Ženka.

Foto © Emanuel Lipovec

V sklopu dogodka 100 dni samote ali kako ne postati influencer/ka so študentke in študentje uprizorili prav posebno fotografsko pripoved, ki smo jo ustvarjali ves semester. Interaktivni dogodek obsega več kot 1600 fotografij iz številnih konceptualnih zbirk. Zbirko #vk201920 si lahko ogledate na Instagram povezavi.

Foto © Emanuel Lipovec
Foto © Emanuel Lipovec
Foto © Emanuel Lipovec
Foto © Emanuel Lipovec
Foto © Emanuel Lipovec