V deseti oddaji ODPRTO se je Lenka Kavčič iz OHS (Odprte hiše Slovenije) pogovarjala z Boštjanom Bugaričem, enim izmed ustanoviteljev kolektiva Avtomatik delovišče, ki se ukvarja s sodobnimi urbanimi praksami, začasnimi rabami v javnem prostoru in povezovanjem med stroko, odločevalci ter prebivalci.
Kako najbolje razvijati mesta
Do decembra 2021 so vse lokalne skupnosti v Sloveniji dolžne vizijo svojega prostorskega razvoja opredeliti z občinskim prostorskim načrtom. Kako se bodo prihodnosti lotili v Kopru?
V Mestni občini Koper se je nabralo že več kot sedem tisoč pobud občanov. Ena od iniciativ za razvoj prostora je Avtomatik delovišče, skupina 20 akterjev z različnih področij, ki si prizadevajo za med seboj povezan razvoj mesta in ustanovitev neodvisnega urbanističnega sveta. Deloval bi kot mediator v povezavi z županom, mestnim urbanistom in javnostjo.
“Obkrožiti se moraš s pravimi ljudmi. Delujemo brez denarnih sredstev, gre za socialni kapital. S tem prostorom želimo prebuditi kulturni kapital mesta, obuditi javno dobro. Nimamo želje po dobičku in komercialnih vsebinah, prostor za izražanje želimo dati različnim ljudem in skupinam. Gre za družbeni eksperiment. Časovna omejenost dela človeka nesigurnega, hitro mora izvajati projekte, a vsaj leto dni bi potrebovali, da bi stvar dobila nek okvir.” – Tina Cotič
Sogovorniki:
- arhitekt Boštjan Bugarič, ki kot arhitekt deluje med Koprom in Berlinom, v Berlinu na mednarodni arhitekturni platformi Architectuul
- arhitektka Tina Cotič s koprske Pedagoške fakultete, ki v svoji doktorski dezertaciji raziskuje začasno rabo prostorov v koprski občini
- krajinska arhitektka Mateja Filipič, ki je diplomirala na temo oblikovanja valobranov na slovenski obali
- arhitektka in dolgoletna urbanistka v občini Izola Jana Purger
Arhitektura. Skulptura. Spomin. Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991
Galerija DESSA ter uredništvo revije AB – Arhitektov bilten in platforma Architectuul predstavljajo razstavo in publikacijo z naslovom Arhitektura. Skulptura. Spomin – Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991, kjer je predstavljenih 33 spomenikov oziroma spominskih kompleksov iz vseh republik in avtonomnih pokrajin nekdanje Jugoslavije. Razstava je nastalaja v sodelovanju s strokovnjaki, pisci, fotografi in institucijami s področja nekdanje Jugoslavije, s katerimi bo sodelovanje potekalo tudi v prihodnje.
Spomeniki so tudi politična umetnost. A pri predstavljenih spomenikih to niti ne zmanjšuje niti ne povečuje njihove umetniške vrednosti. V njih se zrcali nekaj drugega: so brezkompromisen poklon človečnosti, pieteti do žrtev, podani skozi individualni umetniški izraz avtorjev.
A zdi se, da je z razpadom Jugoslavije na posamezne samostojne države leta 1991 začela izzvenevati tudi potreba po spoštovanju spomina, ki ga izražajo njena spominska obeležja. Zato so spomeniki danes po posameznih območjih različno obravnavani in v različnem stanju. Ponekod ohranjajo spoštljiv spomin na preteklost in na prizadevanja minulih generacij, drugod so zapuščeni in prepuščeni propadu ali pa celo oskrunjeni. Zaradi njihove abstraktnosti jih danes izkoriščajo v takšne ali drugačne namene: od snemanja reklam in glasbenih videospotov do modnih pist. Takšno raba spomenikov s strani posameznikov, ki s preteklostjo ne čutijo oziroma je ne poznajo in je zato tudi ne morejo spoštovati, je zloraba in omalovaževanje dostojanstva žrtev ter spomina nanje.
Razstava bo gostovala v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, s potrebo po spodbujanju zrele in spoštljive presoje umetniško arhitekturne vrednosti spomenikov nekdanje države, opozorilu na njihov kulturni in kontemplativni pomen ter s tem prispevati k vzdrževanju in ohranjanju spominskih območij. Spomeniki so vezi s preteklostjo, opominjajo na dostojanstvo človeškega življenja in smrti. In spomina.
Avtomatik Delovišče bo v naslednjih 33 dneh virtualna postaja, kjer vam bomo vsak dan predstavili eden izmed spomenikov in pot zaključili s pogovorom s priznanimi avtorji, ki so pomagali pri projektu v skupnem pogovoru, na dan republike Jugoslavije, 29. novembra 2020.
Seznam spomenikov virtualne razstave
1
BUKOVŠKO POLJE, Slovenija/Slovenia, 1950
Jože Plečnik
2
DRAGA, Slovenija/Slovenia, 1953
Edvard Ravnikar
Boris Kalin
3
KAMPOR, Hrvaška/Croatia, 1953
Edvard Ravnikar
Marij Pregelj
4
PODLJUBELJ, Slovenija/Slovenia, 1954
Boris Kobe
5
OSANKARICA, Slovenija/Slovenia, 1959
Branko Kocmut
Slavko Tihec
6
GRADEC, Avstrija/GRAZ, Austria, 1961
Boris Kobe
7
PODGORA, Hrvaška/Croatia, 1962
Rajko Radović
8
ŠUMARICE, Srbija/Serbia, 1963
Mihajlo Mitrović
Radivoje Tomić
Smiljan Klaić
Miodrag Živković
Ante Gržetić
Nebojša Delja
Jelica Bosnić
Gradimir Bosnić
Nandor Glid
Vojin Bakić
Jovan Soldatović
9
BUBANJ, NIŠ, Srbija/Serbia, 1963
Mihajlo Mitrović
Ivan Sabolić
10
MOSTAR, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1965
Bogdan Bogdanović
11
ILIRSKA BISTRICA, Slovenija/Slovenia, 1965
Janez Lenassi
Živa Baraga
12
SLOBODIŠTE, KRUŠEVAC, Srbija/Serbia, 1965, 1978, 1985
Bogdan Bogdanović
Tomislav Milanović
Svetislav Živić
13
JASENOVAC, Hrvaška/Croatia, 1965
Bogdan Bogdanović
14
MOSLAVINA, PODGARIĆ, Hrvaška/Croatia, 1965
Dušan Džamonija
Vladimir Veličković
15
VOGOŠĆA, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1969
Zlatko Ugljen
Petar Krstić
16
KOSMAJ, Srbija/Serbia, 1971
Gradimir Medaković
Vojan Stojić
17
SUTJESKA, TJENTIŠTE, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1971
Miodrag Živković
Đorđe Zloković
18
KOZARA, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1972
Dušan Džamonija
19
MITROVICA, Kosovo/Kosovo, 1973
Bogdan Bogdanović
20
ŠTIP, Makedonija/Macedonia, 1974
Bogdan Bogdanović
21
MAKEDONIUM, KRUŠEVO, Makedonija/Macedonia, 1974
Jordan Grabul
Iskra Grabuloska
Petar Mazev
Borko Lazeski
22
DRAŽGOŠE, Slovenija/Slovenia, 1976
Boris Kobe
Ive Šubic
Stojan Batič
23
KADINJAČA, Srbija/Serbia, 1979
Aleksandar Đokić
Miodrag Živković
24
GRMEČ, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1979
Ljubomir Denković
25
BARUTANA, Črna Gora/Monte Negro, 1980
Svetlana Kana Radević
26
DUDIK, VUKOVAR, Hrvaška/Croatia, 1980
Bogdan Bogdanović
27
POPINA, ŠTULAC, Srbija/Serbia, 1981
Bogdan Bogdanović
28
GARAVICE, BIHAĆ, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1981
Bogdan Bogdanović
29
DREŽNICA, Hrvaška/Croatia, 1981
Zdenko Kolacio
30
PETROVA GORA, Hrvaška/Croatia, 1981
Vojin Bakić
Berislav Šerbetić
31
PST, POT, LJUBLJANA, Slovenija/Slovenia, 1957–62, 1972–1985, 1985, 2016
Vlasto Kopač
Božo Pengov
Mitja Omersa
Franc Kastelic
Jože Štoka
Janez Koželj
32
TREBJESA, NIKŠIĆ, Črna Gora/Monte Negro, 1987
Ljubomir Ljubo Vojvodić
33
ŠID, Vojvodina/Vojvodina, 1988
Miroslav Krstonošić
Jovan Soldatović
Milan Sapundžić
***
Kustosi
Boštjan Bugarič
Kristina Dešman
Maja Ivanič
Špela Kuhar
Eva Mavsar
Špela Nardoni Kovač
Damjana Zaviršek Hudnik
Besedila
Boštjan Bugarič, Slovenija/Slovenia
Fjollë N. Caka, Kosovo/Kosovo
Miha Dešman, Slovenija/Slovenia
Andrej Hrausky, Slovenija/Slovenia
Sanja Horvatinčić, Hrvaška/Croatia
Ana Ivanovska, Severna Makedonija/North Macedonia
Jelica Jovanović, Srbija/Serbia
Jurij Kobe, Slovenija/Slovenia
Urša Komac, Avstralija/Australia
Janez Koželj, Slovenija/Slovenia
Ljiljana Miletić Abramović, Srbija/Serbia
Aleksander Saša Ostan, Slovenija/Slovenia
Robert Potokar, Slovenija/Slovenia
Slavica Stamatović Vučković, Črna Gora/Montenegro
Boris Trapara, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina
Aleš Vodopivec, Slovenija/Slovenia
Irena Weber, Slovenija/Slovenia
Fotografije
Blaž Budja, Slovenija/Slovenia
Roberto Conte, Italija/Italy
Vladimir Deskov, Severna Makedonija/North Macedonia
Sanja Horvatinčić, Hrvaška/Croatia
Andrej Hrausky, Slovenija/Slovenia
Besim Ibrahimi, Kosovo/Kosovo
Relja Ivanić, Srbija/Serbia
Jelica Jovanović, Srbija/Serbia
Miran Kambič, Slovenija/Slovenia
Jurij Kobe, Slovenija/Slovenia
Janez Koželj, Slovenija/Slovenia
Matija Kralj, Hrvaška/Croatia
Damjan Momirovski, Severna Makedonija/North Macedonia
Lazar Pejović, Črna Gora/Montenegro
Boris Trapara, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina
Matej Vozlič, Slovenija/Slovenia
Virginia Vrecl, Slovenija/Slovenia
Miodrag Živković, Srbija/Serbia
Zemljevid in grafične ikone spomenikov
Eva Mavsar, Slovenija/Slovenia
Video spomin Drežnica
Matija Kralj, Hrvaška/Croatia
Dostojanstvo spomina
Ana Jovanović, Predrag Nedović, Aleksandra Djordjević, Srbija/Serbia
Arhivsko gradivo
– Spomeniki Vojvodine: spomenik Sremske Fronte, produkcija Radio-televizija Vojvodine, urednik Borko Hložan, scenarij Borko Hložan, Vladimir Mitrović, Miroslav Krstonošić, bral Vladimir Mitrović, režija Dragoljub Bata Vojvodić, april 2011
– (Ne)primerni spomeniki – intervju z Miodragom Živkovićem, intervju Jelica Jovanović
snemalec Djordje Arambašić, montaža Marko Kažić
– Arhiv Filmske novosti Beograd: Svečanost ob spomeniku na Kadinjači, 039, 1979 / Dan borca 4. julij 1974, 028, 1979 / Proslava ob osvoboditvi taborišča v Jasenovcu, 016, 1975 / Otvoritev spomenika v Kragujevcu, 043, 1963 / Spomenik v Nišu, 042, 1963
– Arhiv RTS, Beograd, Srbija: Sporočila kragujevskega oktobra, 104733, 2002 / Kosmaj pred julijskimi prazniki, 189801, 1973 / TV pismo iz starega kraja, 189909, 1982/ Profesor pomni, 272419, 1941, Pot v sodobnost 2: Spomeniki, 2018
– Videospoti: Kukla: Crne oči/ Senidah: Crno Srce/Alan Walker feat. Au/Ra and Tomine Harket: Darkside/ Nektar OK Fest, Tjentište, Sutjeska
Producent/Producer
Galerija DESSA
Židovska steza 4, Ljubljana, Slovenija
Sodelujoče institucije /In cooperation with
Muzej primenjene umetnosti Beograd, Srbija/Museum of Applied Art Beograd, Serbia
Institut za povijest umjetnosti, Zagreb, Hrvaška/Institute of Art History, Zagreb, Croatia
Univerza v Črni Gori, Fakulteta za arhitekturo, Podgorica, Črna Gora/University of Montenegro, Faculty of Architecture, Podgorica, Montenegro
Expeditio, Kotor, Črna Gora/Kotor, Montenegro
Muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO Ljubljana, Slovenia/Museum for Architecture and Design MAO, Ljubljana, Slovenia
Društvo arhitektov Ljubljana DAL, Ljubljana, Slovenija/Association of Architects Ljubljana DAL, Ljubljana, Slovenia
Osebni arhiv Bogdana Bogdanovića, Beograd, Srbija/Personal Archive of Bogdan Bogdanović,Belgrade, Serbia
Zgodovinski arhiv Kruševac, Srbija/Historical archive Kruševac, Serbia
Docomomo Srbija/Docomomo Serbia
(Ne)primerni spomeniki, Beograd, Srbija/(In)appropriate monuments, Belgrade, Serbia
Arhiv Filmske novosti, Beograd, Srbija/Archive Filmske novosti, Belgrade, Serbia
Radio televizija Srbija, Beograd, Srbija/Radio and Television Serbia, Belgrade, Serbia
Western Sydney University, School of Built Environment
Transformacije v teoriji – aktualne raziskave
Konferenca Transformacije v teoriji – aktualne raziskave, ki je potekala 29.09.2020 v Kavarni Loža v Kopru, v organizaciji ALUO, UP PEF, MOK in Avtomatik Delovišča, je bila namenjena znanstveni refleksiji pojavov, procesov in transformacij, ki zaznamujejo in določajo aktualno stanje na področju likovne umetnosti, likovnega oblikovanja in njune – teoretske, izobraževalne, galerijske, hermenevtične, kritiške, konservatorske-restavratorske – infrastrukture.
Del razprave je bil namenjen sodobnemu širjenju področja in pojma umetnosti pa tudi refleksiji t. i. »vmesnih« umetnostnih področij, kakršno je vmesno področje med sodobno scensko in likovno umetnostjo (v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo).
Prispevki bodo praviloma še neobjavljena poročila o rezultatih najnovejših teoretskih raziskav, ki jih izvaja katedra za teoretske predmete UL ALUO in vabljeni referenti, se pravi poročila o raziskavah s področja umetnostne zgodovine, likovne teorije, estetike, umetnostne teorije, teorije in zgodovine oblikovanja, teorije in zgodovine konservatorstva-restavratorstva, scenske in vizualne umetnosti itd.
Spletni Zbirnik za odprto razpravo o praksah urejanja prostora
“V zadnjih letih se v Kopru – ki pa ni izjema med obalnimi mesti – vrstijo prenove starih stanovanjskih zgradb. Med temi je vse več tudi neposrečenih rešitev,” piše Lea Širok za RTVSLO.
Glavni namen Zbirnika, ki deluje v okviru Avtomatik Delovišča, je spodbuditi razpravo o dobrih in slabih praksah urejanja prostora in s tem spodbuditi družbeno uporabo prostorov v slovenski Istri.
KOPRSKI OPTIMIZEM: Urbanizem in arhitektura Kopra
Avtomatik Delovišče predstavlja razstavo seminarja študentov Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo in Biotehniške fakultete – Oddelka za krajinsko arhitekturo pod mentorstvom prof. dr. Davorina Gazvode (BF), asist. Nejca Florjanca (BF) ter prof. Mihe Dešmana (FA), Vlatke Ljubanović (FA) ter doc. dr. Boštjana Bugariča (AD) in Mateje Filipič (AD) z različnimi spremljevalnimi dogodki. Dogodek je pod pokroviteljstvom Aleša Bržana, župana MOK in v okviru festivala Spekula v sodelovanju z UP PEF.
Kustosa razstave: Boštjan Bugarič, Mateja Filipič
Avtomatik Delovišče je s študenti in študentkami arhitekture in krajinske arhitekture tekom krajinsko načrtovalskega ter urbanistično arhitekturnega seminarja v poletnem semestru 2019/20 izvajal prostorsko delavnico z rezultatom ekološkega in enovitega prostorskega razvoja mesta Koper.
Načrtovalski proces se je pričel s prepoznavanjem prostorskih problemov mesta Koper v njegovem ožjem mestnem jedru, zlasti pa v pasu južno od njega, saj se tu prepletajo Škocjanski zatok z robom Luke Koper na vzhodu in gosto pozidani kareji med novimi prometnicami z nakupovalnimi središči, poslovnimi conami in ostanki zelenih površin. Obravnavan je bil tudi severozahodni obalni pas s promenado ob morju in novim mestnim parkom. Udeleženci delavnice so svoj kritični pogled na obstoječe razmere v prostoru ovrednotili, predlagali dopolnitve, nov program in nove prostorske rešitve širšega območja v merilu 1:5.000. Projektne naloge obsegajo različna območja obdelave s predlogom ureditve izbranega prostora in rešujejo stik Škocjanskega zatoka z morjem, preoblikovanje južnega roba historičnega jedra in načrtovanje vhoda v mesto na severni obali ob objektu blagovnih rezerv, s katerim so se ukvarjali študenti arhitekture. Stavba blagovnih rezerv leži na meji med historičnim mestnim jedrom Kopra, luko in morjem. Prenova objekta je potekala ob predpostavki, da se objekt izloči iz pomerija luke in se ga priključi mestu z urejanjem povezave mestnega jedra in objekta z ustreznim umeščanjem novih urbanih vsebin. V tem kontekstu povežejo sveže ideje mesto z morjem in ustvarjajo novi urbani pol med Koprom, morjem in luko.
Predstavitveni urbanistično krajinski koncepti obsegajo odpiranje kanalov in urejanje bregov, stik zatoka z morjem, urejanje novih ekoloških con v SZ delu ob morju, preoblikovanje novega parka z novim programom (predstavitev ekološke zgodbe brakičnega močvirja), uvedbo mestne železnice po trasi nekdanje Porečanke, urejanje akvaponske farme, nove kulturne krajine ob obali, vrtičkarskih območij. Arhitekturna rešitev objekta blagovnih rezerv pa izhaja iz premisleka o aktivaciji potencialov obstoječega objekta in njegove ožje ter širše lokacije ter o arhitekturnih konceptih za izboljšanje mesta v socialnem, ekonomskem in urbanem smislu. Razstava je poleg urbanih delavnic, raziskav, diskusij in javnih pogovorov del programa Avtomatik Delovišča, ki ponuja vpogled na raznolike možnosti oblikovanja urbanega okolja.
Drugostopenjski magistrski študij krajinske arhitekture STUDIO I. oblikovalski del /šolsko leto 2019/20, 2. semester / mentorja: prof. dr. Davorin Gazvoda, asist. Nejc Florjanc / študentke krajinske arhitekture: Brecelj Staša, Dimc Zala, Korenčan Klara, Košutnik Liza, Kranjc Miša, Mauer Tanja, Pernuš Anamarija in francoski študentki na izmenjavi Estaque Margaux ter Nguyen Roselyn.
Enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura SEMINAR 5 / šolsko leto 2019/20 / mentorja: izr. prof. Mihael Dešman, asist. Vlatka Ljubanović / študenti in študentke arhitekture: Ana Florjanovič, Zala Novak, Helena Kajzer, Gregor Gašperšič, Matija Goljar, Ema Hrabrić, Metka Janko, Nina Jedlovčnik, Tadeja Koščak
SPREMLJEVALNI DOGODKI
Petek, 25.09.2020 ob 10:00: Kava z županom MOK, Mala Loža, Čevljarska ulica 1, Koper // Aleš Bržan (župan MOK), dekanija prof. dr. Mara Cotič (UP PEF), izr. prof. dr. Tilen Žbona (UP PEF), Tina Cotič (UP PEF), Mateja Filipič (Avtomatik Delovišče), doc. dr. Boštjan Bugarič (Avtomatik Delovišče)
ob 18:00 Otvoritev razstave s predstavitvijo mentorjev in študentov // prof. Miha Dešman (UL FA), Vlatka Ljubanović (UL FA), prof. dr. Davorin Gazvoda (UL BF-KA), Nejc Florjanc (UL BF-KA), Mateja Filipič (Avtomatik Delovišče), doc. dr. Boštjan Bugarič (Avtomatik Delovišče)
Torek, 29.09.2020 od 10:00 do 16:00 Transformacije v teoriji. Aktualne raziskave, Kavarna Loža, Titov trg 1, Koper // znanstvena konferenca Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani v sodelovanju z UL AGRFT in UP PEF – Vizualne umetnosti in oblikovanje ter Avtomatik Delovišče.
Sobota, 26.09.2020 od 10:00 do 15:00 Arhitekturni sprehod – BrutalističenTrst // v sodelovanju s spletno platformo Architectuul in Arhitekturno Galerijo Dessa zbirno mesto: Monte Grisa; trajanje sprehoda: 3 ure; cena: 20,00 €, prijave pošljite na bostjan@architectuul.com
Koprska drevesa
Na sprehod med koprskimi drevesi sta nas povabila dr. Peter Glasnović z Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP FAMNIT ter dr. Neža Čebron Lipovec z Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ s petimi študenti in študentkami bioloških in računalniških programov UP FAMNIT ter tremi študentkami humanističnih programov UP FHŠ.
“Drevesa mestno okolje ščitijo pred vremenskimi pojavi ter okoljskimi obremenitvami, kot sta onesnaževanje in hrup, hkrati pa predstavljajo življenjski prostor številnim živalskim vrstam. Vzdrževanje in izgled dreves v mestih je zrcalo našega odnosa do naravnega in družbenega okolja, zato nas upravičeno zanima tudi odnos do njih v našem neposrednem okolju, torej v mestu Kopru,” pravijo sodelavci projekta.
V okviru projekta ZDrevKO iz programa »Po kreativni poti do znanja« je ekipa aktivno proučevala raznolikost dreves v historičnem mestnem jedru Kopra z vidika raznolikosti, značilnosti in tudi družbene vloge v prostoru. Na tej povezavi najdete tudi natančen načrt s popisom dreves na območju historičnega mestnega jedra Kopra.
Ste vedeli, da se je na Cankarjevi ulici nahajal kostanjev drevored, ki so ga posekali za kurjavo? Obiskali smo tudi najstarejšo platano v historičnem jedru in se na Pristaniški ulici spraševali o drevesih, ki morebiti ponujajo več sence kot jih trenutno Vašingtonska palma (Washingtonia Robusta).
Nova publikacija “Katera vprašanja zastavlja oblikovanje?”
Koncno je izdana publikacija Questions Raised by Design (v angleškem jeziku) avtoric Michale Lipková in Barbare Predan!
V Avtomatik Delovišču v pritličju Tomosovega bloka v Kopru se je februarja 2020 odvila delavnica in razstava “Katera vprašanja zastavlja oblikovanje?“. Rezultat delavnice je brezplačna publikacija, ki so jo pod mentorskim vodstvom Barbare Predan in Michale Lipkove pripravili tudi mladi kreativci in podiplomski študenti industrijskega oblikovanja, Matevž Breznikar, Valeska Rimele, Pami Prevolnik, Martin Pevec, Dea Beatovikj, Deja Kofol, Tino Duralija in Jon Schwarzmann, Žiga Žalec. Projekt je vodil Boštjan Bugarič iz Avtomatik Delovišča.
Uvod: Boštjan Bugarič
Uvod v razstavo: Matevž Breznikar
Prevod: Tadej Rosa, Jezikovna zadruga Soglasnik Lektura: Fiona Thompson, Jezikovna zadruga Soglasnik
Oblikovanje: Chmela
Photographs: Aleš Rosa and authors
Založila: Pekinpah in Faculty of Architecture, STU in Bratislava
Delavnico in razstavo je finančno podprla Mestna občina Ljubljana. Koproducenti: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL, KUD C3 (s finančno podporo Centra za kreativnost), Društvo Pekinpah (s finančno podporo Mestne občine Ljubljana)
Koper ne prižiga luči v temi
Historično mestno jedro Kopra je na južnem in zahodnem delu presvetljeno zaradi vpliva osvetlitve Luke Koper in območja nakupovalnih središč. V kontrastu s slednjima pa so ulice, prehodi in območja v notranjosti mestnega jedra slabo ali popolnoma neosvetljena. Zaradi tega so večerni sprehodi znotraj opustelega mesta neprijetni, saj se v njem razvija vse več vandalizma.
S KS Koper-Center je 30. januarja 2020 Avtomatik Delovišče organiziralo sprehod skozi najbolj problematične in neosvetljene točke mesta, ki smo jih zabeležili, posneli in označili na zemljevidu. Na podlagi urbane akupunkture je za Mestno občino Koper pripravljen zemljevid in seznam neosvetljenih ulic kot osnova za izvedbo ukrepov na področju izboljšanja osvetlitve v historičnem mestnem jedru Kopra:
- Izolska vrata
- Mladinska ulica
- Dellevallejeva ulica
- Kettejeva ulica
- Župančičeva ulica
- Petronijeva ulica
- Kreljeva ulica
- Pobegova ulica
- Ulica agrarne reforme
- Kačja ulica
- Marušičeva ulica
- Ulica stare pošte
- Zlatičeva ulica
- Santorijeva ulica
- Tumova ulica
- Zadružna ulica
- Obzidna ulica
- Kosovelov trg
- Pri trgu Muda
Denis Sabadin v tekstu V temi so prižgali svetlobo za Primorskse novice med drugim o urbani akciji zapisal “Približno 40 sprehajalcev se je v četrtek na lastne oči prepričalo, da so takšni sprehodi neprijetni, nad čemer se pritožuje tudi vedno več lokalnih prebivalcev. Presenetljivo se je izkazalo, da med najbolj neosvetljena območja ne spada Bošadraga, temveč drugi predeli, na primer Kettejeva ulica, Pobegova ulica, Ulica Agrarne reforme, podhod v Župančičevi ulici.”
Tudi drugi prebivalci mesta in zainteresirana javnost lahko v naslednjih tednih na elektronski naslov avtomatikdelovisce@gmail.com posreduje opis kritičnih in neosvetljenih ulic in trgov mesta, ki jih bomo dodali na zemljevid .
Prenova Muzejskega trga v Kopru
| V okviru Zbornice za arhitekturo in prostor ZAPS je bil po naročilu Mestne občine Koper leta 2006 razpisan Javni odprti enostopenjski idejni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za posamezna območja mesta Koper, med drugim tudi za območje Muzejskega trga. |
Kaj pomeni urejanje javnih prostorov po načelih javno- zasebnega partnerstva predstavlja zatečeno stanje. Gradbeništvo in arhitektura je v letu 2008 zaznala velik upad projektov zaradi svetovne krize, ki se je najbolj izrazil na grajenem okolju. Za uravnotežen razvoj javnega urbanega prostora je potreben participatoren proces različnih akterjev. Za pripravo in izvedbo natečaja leta 2006 je MOK vložila ogromen finančni delež, saj se je predvidelo urejanje javnih prostorov kot se nikoli v samostojni državi. Kako bo struktura garažne hiše celostno vpeta v koncept razvoja javnega trga nad njo pa bo najbrž pokazala javna razgrnitev, kjer bi za načrtovanje javnega prostora vključili tudi potrebe prebivalcev mesta.
Leta 2006 je ocenjevalna natečajna komisija v sestavi Andrej Mlakar, u.d.i.a. (predsednik), Igor Hrvatin (podpredsednik), Zdravko Hočevar, u.d.i.s. (MOK), Darko Grad, univ.dipl.prav. (MOK), Marko Einspiler, u.d.i.a. (MOK), prof. Janez Koželj, u.d.i.a. (ZAPS), Maja Simoneti, u.d.i.k.a. (nadomestna članica ZAPS), Sonja Škodnik, u.d.i.a. (nadomestna članica MOK), Jani Bačič, podžupan MOK, prof. dr. Ana Sonja Hoyer, konservatorska svetnica in izvedenka za kulturno dediščino ter poročevalki Valnea Družeta, u.d.i.a., Jana Gojanovič Purger, u.d.i.a. in skrbinca mag. Barbara Žižič, u.d.i.a. v poročilu za strokovno najprimernejšo rešitev izbrala projekt Multiplan arhitektov.
V poročilu je komisija zapisala sledeče:”Avtorji razvijajo zasnovo oživitve vseh treh obodnih trgov. Parkirno hišo na Muzejskem trgu obravnavajo kot strukturo, ki povezuje nivo starega mesta z novo obvoznico. Muzejski trg je zamišljen kot osrednji trg tega dela mesta in urbanistična poteza v simetrali celotne ureditve. Zasnova temelji na sodobnem oblikovanju treh trgov za tri namene, ki imajo temu ustrezne različne talne ureditve in opremo. Tako nastane niz različnih ambientov, zgodovinski Muzejski trg z rekonstruiranim srednjeveškim tlakom, izpraznjen osrednji Senčni trg, namenjen prireditvam, in Razgledni trg za posedanje. Sekvence posameznih trgov zaznamujejo ploščad v obrisu cerkve Sv. Dominika, univerzitena stavba s prostorno praznino preddverja, ki jo dopolnjuje streha senčil nad ploščadjo, ter iztek proti Belvederju. Oblikovanje trgov je sodobno in umirjeno, tako da ustvarja ozadje dogajanju, ki ga omogoča. Paviljon z vstopom peščev v garažo je postavljen in oblikovan skladno s celoto, prav tako je z diskretno zarezo v brežino primerno oblikovan uvoz v garažo. Arhitektura trga je zasnovana v obliki krajine, ki čaka na dogodek. Oblikovana je sodobno in umirjeno tako, da se prilagaja različnim značajem in merilom prostora. Žirijo je prepričalo bistvena kvaliteta rešitve, ki iz obstoječega nasprotja z moderno govorico in dinamično kompozicijo ustvarja sintezo med sodobnim in zgodovinskim mestom. Zato je predlog nagradila s prvo nagrado.“
Zgodba o urbani praznini
Prvonagrajena arhitekturna rešitev Multiplan arhitektov celovito obravnava območje vseh treh trgov in ne vsakega posebej. S tovrstno obravnavo predstavlja kontinuirano in celovito rešitev celotnega območja severnega roba historičnega mestnega jedra. Javne urbane prostore trgov, ki se nahajajo znotraj (mestne) lupine označijo arhitekti kot praznine, ki ustvarjajo konstantno napetost in s tem sooblikujejo atmosfero in odnose med posameznimi oblikami. Praznina trgov je slika nevidnega mesta, ki je določena in definirana z grajenim okoljem in oblikuje zgodbo o prostorski celoti. Praznina predstavlja območje za načrtovanje/ustvarjanje prostorskih napetosti, situacij in odnosov med dvema poloma.
Avtorji projekta Multiplan arhitekti tako s celostno zasnovanim projektom ureditve treh trgov dokazujejo potrebno po celoviti obravnavi javnih prostorov mesta z minimalnimi posegi, ki upoštevajo lokacijske danosti in omogočaji pripovedovanje različnih zgodb skozi spreminjanje urbane narave območja.
Kako se v primeru naročanja preko javno-zasebnega partnerstva napačno rešuje strokovne, arhitekturne, urbanistične in konservatorske probleme je lahko po končani izvedbi projekta vidno na javnem prostoru, ki se zaradi nezrelih odločitev krči ali pa dobiva neuporabne površine za uporabnike. Pri neupoštevanju stroke se dolgoročno pokažejo posledice, ki so vidne ne neustrezno uporabljenih materialih, neprimernemu oblikovanju za različne uporabnike ter prevsem v porabljenem finančnem deležu.
