Energetska sanacija stanovanjskih stavb arhitekta Eda Mihevca na slovenski obali

Prispevek pripravila Katarina Srnovršnik

Urbanistično in arhitekturno podobo slovenske obale so v povojnem obdobju močno zaznamovala dela Eda Mihevca. Urbanistični in arhitekturni razcvet dobe je dal zagon njegovi ustvarjalnosti, obenem pa omogočil množično produkcijo. Rešitve, ki jih je leta 1963 predlagal v Regionalnem načrtu za slovensko obalo Edo Mihevc, so se s ponovitvami številnih stavb uveljavile kot značilna povojna arhitektura.

Preberi več “Energetska sanacija stanovanjskih stavb arhitekta Eda Mihevca na slovenski obali”

Koprski optimizem: ZAparkiraj!

V okviru diskusij za celostno prostorsko vizijo mesta Koper in participatornim urbanizmom bomo tokrat razpravljali o mobilnosti, dostopnosti, parkiranju in oblikovanju zelenega mesta na primeru novega parka ob morju. V okviru Festivala Burja se vidimo v Centru mladih Koper v sredo, 29. maja 2019 ob 16:00.

Kako naj se organizira programska zasnova in dostopnost do umetno zasnovanega parka? Zakaj se v Kopru ne sadi novih dreves in namesto tega v parke postavlja zvočnike z umetnim ptičjim petjem?

Sodelujoči: Boštjan Bugarič, Tina Cotič, Mateja Filipič, Tjaša Kogovsek, Breda Čopi, Patricija Turnšek ter študenti UP FHŠ

Radical Bauhaus

Rebeka Bratož Gornik, študentka oddelka za Medijske študije UP FHŠ v Kopru, je bila s konceptom magistrske naloge “Prebivanje od jugoslovanskega modernizma do Bauhausa; kako bomo živeli v času urbanističnega investitorja?”  izbrana za sodelovanje na festivalu Radical Bauhaus v Dessau. V študiji raziskuje koncepte skupnostnega bivanja na primeru Tomosovega nebotičnika v Kopru ter razkriva stanovanjsko realnost v obdobju današnjega investitorskega urbanizma.

Koper Vmes: okrogla miza o začasni rabi prostora v mestu Koper

Vljudno vabljeni na okroglo mizo o začasni rabi prostora v mesto Koper: KOPER VMES, ki bo 09.05.2019 ob 18 uri v galeriji Loža v Kopru.
Kako osmisliti novogradnjo, ki je zaradi krize gradbenega sektorja ostala nedokončana in je brez vsebin ključni problem trenutnega stanja mesta Koper. Pregledali bomo predloge, usmerjene v razvoj začasne rabe v zapostavljenih in neurejenih lokacijah mesta, ki so posledica investitorskega urbanizma. 
—SPEKULA nastaja pod pokroviteljstvom Univerze na Primorskem, UP PEF in Obalnih galerij Piran Sodelujejo: Alenka Korenjak (Prostorož), Sonja Leboš (Siva Zona), Rebeka Bratož Gornik (UP FHŠ), dr. Bea Tomšič Amon (UL PEF), Tina Cotič (UP PEF), dr. Boštjan Bugarič (UP FHŠ) z delom študentk in študentov predmeta Grajeno okolje in komunikacija UP FHŠ.

Polovično mesto

Dokumentarni film Polovično mesto beleži vpliv nedokončanih arhitektur v urbanem prostoru Kopra. Zgodba o samoumevnem življenju prebivalcev s sodobnimi nedokončanimi ruševinami. Ker prebivalci niso ozaveščeni o pomenu soudeležbe in lastnih pravicah do oblikovanja mesta, se je v Kopru šestnajst let razvijalo javno-zasebno partnerstvo za potrebe investitorskega urbanizma. Eden izmed bolj vidnih rezultatov je nedokončana zgradba Solis. Zgodba dokumentarca se začne leta 2017, ko po več kot desetih letih nedokončano ruševino odkupi privatni investitor. Štiri leta kasneje se zaradi manipulacij in političnih podkupovanj dokonča del, v katerem se nahaja olimpijski bazen. Uporabniki neuspešno naložbo investitorskega urbanizma prevzamejo kot nekaj samoumevnega. 

Preberi več “Polovično mesto”

Predlogi na Strateška izhodišča prostorskega razvoja Mestne občine Koper

Na podlagi anketne raziskave skupine študentov UP so občani Kopra podali komentarje s potrebami, idejami in željami za prostorski razvoj mesta. V skupnem dokumentu se je oblikovana analiza s skupinskim predlogom na strateška izhodišča prostorskega razvoja MOK. V anketi je sodelovalo 50 naključnih občanov. Predlogi vključujejo možnosti začasne rabe zapuščenih objektov in javnih prostorov v mestnem jedru Kopra ter vpeljavo participatornega proračuna, ki se je že oblikoval v nekaterih slovenskih občinah. Kljub zavedanju, da so nekateri prostori zasebni, bi jih bilo smiselno v sodelovanju z MOK nameniti umestitvi različnih začasnih vsebin, ki bi pripomogle k kontinuirani rabi in preprečile dolgoročno propadanje teh prostorov. Objekti bi v določenem obdobju dobili začasne vsebine z uporabniki, ki bi za objekte skrbeli. V znanstveni literaturi se v sodobnem kontekstu začasna raba prostora nanaša na uporabo, ki se vrši med dvema institucionaliziranima rabama določenega prostora. Gre za vmesno obdobje, ki nastopi med dvema institucionaliziranima (trajnima) rabama prostora. V večini primerov gre za kratkoročne projekte, ki neizkoriščenemu ali praznemu prostoru prinašajo družbi ali gospodarstvu koristno kreativno novo rabo.

Preberi več “Predlogi na Strateška izhodišča prostorskega razvoja Mestne občine Koper”