Danes ob 16. uri je na sporedu nova okrogla miza iz serije Koprski optimizem. Vabimo vas, da se nam pridružite v Centru Mladih Koper.
Preberi več “Pomembno obvestilo! Koprski optimizem: ZAparkiraj se zaradi dežja seli v Center Mladih Koper”Anketa ZAparkiraj
V okviru diskusij za celostno prostorsko vizijo mesta Koper in participatornim urbanizmom izvajamo okroglo mizo, že četrto v sklopu Koprski optimizem. Vabimo vas, da se razpravi o mobilnosti, dostopnosti, parkiranju in oblikovanju zelenega mesta pridružite tudi z oddajo svojih mnenj preko ankete.
Preberi več “Anketa ZAparkiraj”Kako starim stavbam vrniti dušo?
Primerjava stanja Vile Kajfež v Kočevju in borilnice v Kopru
V hitrem tempu življenja (predvsem) domačini često pozabljamo na celostno podobo svojega mesta, četudi se zavedamo njenih pomanjkljivosti in prednosti. Ob sprehodu skozi Kočevje lahko sicer opazimo nekaj starih stavb, katere je občina v zadnjih letih obnovila, vendar Vila Kajfež ni ena izmed teh. Ta, nekoč pomemben del zgodovine in mestne podobe, danes sameva in propada.
Servitski samostan, edini spomenik državnega pomena v Kopru
Servitski samostan je kompleks, ki stoji v historičnem delu mesta Koper. Ustanovljen je bil leta 1453 in sprva deloval kot samostan. Religiozna dejavnost se je tam izvajala vse do leta 1772, ko jo je Beneška republika ukinila.
Preberi več “Servitski samostan, edini spomenik državnega pomena v Kopru”Pobuda za nujno obravnavo problematike tranzitnega tovornega in turističnega prometa
Avtorica prispevka: Jana Goj Purger, Bertoki, Koper
V bližini otoškega Kopra so »avtohtona« vaška in novonastala naselja, ki se zraščajo v novodobno »somestje« in sodelujejo v nenačrtovanosti prostora in prometa. V nadaljevanju je vsebinski del pobude posredovane na MOK za nujno obravnavo problematike tranzitnega tovornega in turističnega prometa v območju med državno mejo z Italijo in mestom Koper.
Koprski optimizem aprilske okrogle mize o arhitekturi mesta Koper v sliki in s komentarji sogovornikov
Okroglo mizo o arhitekturi mesta Koper, ki je 18. aprila potekala v Galeriji Loža (Loggia), sta zaznamovala nadpovprečen obisk in izjemen izražen interes obiskovalcev. Privabila pa ni le občanov, študentov in ostalih, ki se zavzemajo za družbeno usmerjeno prostorsko ureditev mesta namesto investitorskega urbanizma, katerega žrtev je v zadnjih desetljetjih postalo naše sončno univerzitetno mesto. Pridružili sta se nam tudi medijski hiši Radio Koper in RTV SLO.
Preberi več “Koprski optimizem aprilske okrogle mize o arhitekturi mesta Koper v sliki in s komentarji sogovornikov”Koper. Obalno mesto številnih obrazov.
Koper v sliki in besedi skozi projekt študentov FHŠ UPR
Študenti FHŠ UPR smo v marcu in aprilu 2019 pod vodstvom doc. dr. Boštjana Bugariča med občani in drugimi mimoidičimi z anketo na temo začasne rabe in strateška izhodišča prostorskega načrta prebujali čut po rabi prostora v družbene namene. Predlogi, ki so iz zbranih odgovorov sestavili pomenljivo poročilo, so tako konec marca v imenu vseh Koprčanov in Koprčank dosegli svoj cilj: Mestno občino Koper.
Preberi več “Koper. Obalno mesto številnih obrazov.”Odprta akademija: Prostor – 5 dogodkov za participatorni urbanizem
Meščanom Kopra se v naslednjih dveh mesecih obeta vrsta iniciativ, spodbud in dogodkov v obliki klicev k akciji skupnosti k soustvarjanju grajenega okolja. Poudarek razvoja mestne gradnje na območju starega jedra s širšo mestno okolico je na vsebinski rabi prostora, ki naj bo ali začasna ali dolgoročno načrtovana. Bistveno je, da se kot protiutež investicijski rabi vzpostavi skupna zavest o osmišljanju nedokončanih oziroma zapuščenih in neustrezno vzdrževanih objektov, o pravici do zelenega mesta, vode in hrane ter kritičnega vrednotenja vsebin. Kot pravijo avtorji programa na kudC3.net:
Preberi več “Odprta akademija: Prostor – 5 dogodkov za participatorni urbanizem”Prihod križark in masovni turizem
Masovni turizem, s katerim so se do nedavnega soočali predvsem prebivalci osrednjih zahodnoevropskih držav – kot so denimo Italija, Francija in Španija, je v iskanju novih turističnih poti oz. destinacij našel tudi vzhodnejše ter južnejše predele Evrope. Tako tudi v Kopru in drugih obalnih mestih je moč opaziti vedno večjo prezenco pomorskega turizma, najpogosteje v obliki križarskega prometa. To je vsekakor dobrodošla sprememba za tiste, ki se preživljajo s turističnimi panogami, vendar mnogi ob tem opozarjajo na negativne posledice tega procesa, kajti masovni turizem povzroča tako zviševanje stroškov vsakdanjega življenja (na danem turističnem območju) kot tudi zmanjševanje njegovega standarda.
Preberi več “Prihod križark in masovni turizem”Geološka sestava Slovenskega primorja
GEOLOŠKA SESTAVA SLOVENSKEGA PRIMORJA
Geološke značilnosti Koprskih brd: Koprska brda z geološko-reliefnega vidika uvrščamo med flišna gričevja. Sestavlja jih eocenski fliš. Zanj je značilno, da ni enotna kamnina, temveč skladovnica pomešanih plasti laporja, peščenjaka, apnenca in še nekaterih drugih kamnin. Njegova zgradba je omogočila razvoj površinskega vodnega odtoka, ki je površje razrezal z grapami in dolinami. V slednjih so naplavne ravnice iz gline in ilovice; ponekod so zamočvirjene. Fliš ni odporen proti eroziji, zato hitro razpada, kar omogoča hitrejši razvoj prsti, ki so razmeroma rodovitne. Prevladujč gričevnat relief se proti Črnemu kalu začne strmeje vzpenjati, kjer izrazit kraški rob predstavlja mejo obravnavane pokrajine.
Preberi več “Geološka sestava Slovenskega primorja”