Arhitektura. Skulptura. Spomin. Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991

V galeriji DESSA ter uredništvih revije AB – Arhitektov bilten in platforme Architectuul smo oblikovali razstavo in publikacijo z naslovom Arhitektura. Skulptura. Spomin – Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991, kjer smo na podlagi visoke arhitekturno-umetniške vrednosti objektov in izjemne kontemplativnosti prostorskih zasnov izbrali 33 spomenikov oziroma spominskih kompleksov iz vseh republik in avtonomnih pokrajin nekdanje Jugoslavije. To je bila težka naloga, saj je izjemnih spominskih stvaritev na tem območju še mnogo več. Razstavo smo pripravili v sodelovanju s strokovnjaki – pisci, fotografi in institucijami s področja nekdanje Jugoslavije in tudi širše, s katerimi smo položili temelje sodelovanja v prihodnje. Z razstavo želimo pokazati in ovrednotiti izjemnost arhitekture jugoslovanskih spomenikov, ki jo poleg estetske in konstrukcijske inovativnosti nadgrajuje samosvoj umetniški izraz.

Spomeniki so tudi politična umetnost. A pri predstavljenih spomenikih to niti ne zmanjšuje niti ne povečuje njihove umetniške vrednosti. V njih se zrcali nekaj drugega: so brezkompromisen poklon človečnosti, pieteti do žrtev, podani skozi individualni umetniški izraz avtorjev. A zdi se, da je z razpadom Jugoslavije na posamezne samostojne države leta 1991 začela izzvenevati tudi potreba po spoštovanju spomina, ki ga izražajo njena spominska obeležja. Zato so spomeniki danes po posameznih območjih različno obravnavani in v različnem stanju. Ponekod ohranjajo spoštljiv spomin na preteklost in na prizadevanja minulih generacij, drugod so zapuščeni in prepuščeni propadu ali pa celo oskrunjeni. Zaradi njihove abstraktnosti jih danes izkoriščajo v takšne ali drugačne namene: od snemanja reklam in glasbenih videospotov do modnih pist. Takšno raba spomenikov s strani posameznikov, ki s preteklostjo ne čutijo oziroma je ne poznajo in je zato tudi ne morejo spoštovati, je zloraba in omalovaževanje dostojanstva žrtev ter spomina nanje.
 
Z razstavo načrtujemo gostovanja v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah. Spodbuditi želimo zrelo in spoštljivo presojo umetniško arhitekturne vrednosti spomenikov nekdanje države, opozoriti na njihov kulturni in kontemplativni pomen ter s tem prispevati k vzdrževanju in ohranjanju spominskih območij. Prav tako želimo predstaviti izjemno, napredno in še vedno sodobno umetniško govorico njihovih ustvarjalcev, ki presega površnost iskanja drugačnega, eksotičnega, slikovitega in nepoznanega. Spomeniki so vezi s preteklostjo, opominjajo na dostojanstvo človeškega življenja in smrti. In spomina.
 
Avtomatik Delovišče bo v naslednjih 33 dneh virtualna postaja, kjer vam bomo vsak dan predstavili eden izmed spomenikov in pot zaključili s pogovorom s priznanimi avtorji, ki so pomagali pri projektu v skupnem pogovoru, na dan republike Jugoslavije, 29. novembra 2020.

Uporabljena so imena nekdanjih republik in avtonomnih pokrajin SFRJ

Seznam spomenikov virtualne razstave
1
BUKOVŠKO POLJE, Slovenija/Slovenia, 1950
Jože Plečnik

2
DRAGA, Slovenija/Slovenia, 1953
Edvard Ravnikar
Boris Kalin

3
KAMPOR, Hrvaška/Croatia, 1953
Edvard Ravnikar
Marij Pregelj

4
PODLJUBELJ, Slovenija/Slovenia, 1954
Boris Kobe

5
OSANKARICA, Slovenija/Slovenia, 1959
Branko Kocmut
Slavko Tihec

6
GRADEC, Avstrija/GRAZ, Austria, 1961
Boris Kobe

7
PODGORA, Hrvaška/Croatia, 1962
Rajko Radović

8
ŠUMARICE, Srbija/Serbia, 1963
Mihajlo Mitrović
Radivoje Tomić
Smiljan Klaić
Miodrag Živković
Ante Gržetić
Nebojša Delja
Jelica Bosnić
Gradimir Bosnić
Nandor Glid
Vojin Bakić
Jovan Soldatović

9
BUBANJ, NIŠ, Srbija/Serbia, 1963
Mihajlo Mitrović
Ivan Sabolić

10
MOSTAR, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1965
Bogdan Bogdanović 

11
ILIRSKA BISTRICA, Slovenija/Slovenia, 1965
Janez Lenassi
Živa Baraga

12
SLOBODIŠTE, KRUŠEVAC, Srbija/Serbia, 1965, 1978, 1985
Bogdan Bogdanović 
Tomislav Milanović
Svetislav Živić

13
JASENOVAC, Hrvaška/Croatia, 1965
Bogdan Bogdanović 

14
MOSLAVINA, PODGARIĆ, Hrvaška/Croatia, 1965
Dušan Džamonija
Vladimir Veličković

15
VOGOŠĆA, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1969
Zlatko Ugljen
Petar Krstić

16
KOSMAJ, Srbija/Serbia, 1971
Gradimir Medaković
Vojan Stojić

17
SUTJESKA, TJENTIŠTE, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1971
Miodrag Živković
Đorđe Zloković

18
KOZARA, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1972
Dušan Džamonija

19
MITROVICA, Kosovo/Kosovo, 1973
Bogdan Bogdanović 

20
ŠTIP, Makedonija/Macedonia, 1974
Bogdan Bogdanović 

21
MAKEDONIUM, KRUŠEVO, Makedonija/Macedonia, 1974
Jordan Grabul
Iskra Grabuloska
Petar Mazev
Borko Lazeski

22
DRAŽGOŠE, Slovenija/Slovenia, 1976
Boris Kobe
Ive Šubic
Stojan Batič

23
KADINJAČA, Srbija/Serbia, 1979
Aleksandar Đokić
Miodrag Živković

24
GRMEČ, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1979
Ljubomir Denković

25
BARUTANA, Črna Gora/Monte Negro, 1980
Svetlana Kana Radević 

26
DUDIK, VUKOVAR, Hrvaška/Croatia, 1980
Bogdan Bogdanović 

27
POPINA, ŠTULAC, Srbija/Serbia, 1981
Bogdan Bogdanović 

28
GARAVICE, BIHAĆ, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina, 1981
Bogdan Bogdanović 

29
DREŽNICA, Hrvaška/Croatia, 1981
Zdenko Kolacio

30
PETROVA GORA, Hrvaška/Croatia, 1981
Vojin Bakić
Berislav Šerbetić

31
PST, POT, LJUBLJANA, Slovenija/Slovenia, 1957–62, 1972–1985, 1985, 2016
Vlasto Kopač
Božo Pengov
Mitja Omersa
Franc Kastelic
Jože Štoka
Janez Koželj

32
TREBJESA, NIKŠIĆ, Črna Gora/Monte Negro, 1987
Ljubomir Ljubo Vojvodić

33
ŠID, Vojvodina/Vojvodina, 1988
Miroslav Krstonošić
Jovan Soldatović
Milan Sapundžić

***
Kustosi
Boštjan Bugarič
Kristina Dešman
Maja Ivanič
Špela Kuhar
Eva Mavsar
Špela Nardoni Kovač
Damjana Zaviršek Hudnik

Besedila
Boštjan Bugarič, Slovenija/Slovenia
Fjollë N. Caka, Kosovo/Kosovo
Miha Dešman, Slovenija/Slovenia
Andrej Hrausky, Slovenija/Slovenia
Sanja Horvatinčić, Hrvaška/Croatia
Ana Ivanovska, Severna Makedonija/North Macedonia
Jelica Jovanović, Srbija/Serbia
Jurij Kobe, Slovenija/Slovenia
Urša Komac, Avstralija/Australia
Janez Koželj, Slovenija/Slovenia
Ljiljana Miletić Abramović, Srbija/Serbia
Aleksander Saša Ostan, Slovenija/Slovenia
Robert Potokar, Slovenija/Slovenia
Slavica Stamatović Vučković, Črna Gora/Montenegro
Boris Trapara, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina
Aleš Vodopivec, Slovenija/Slovenia
Irena Weber, Slovenija/Slovenia

Fotografije
Blaž Budja, Slovenija/Slovenia
Roberto Conte, Italija/Italy
Vladimir Deskov, Severna Makedonija/North Macedonia
Sanja Horvatinčić, Hrvaška/Croatia
Andrej Hrausky, Slovenija/Slovenia
Besim Ibrahimi, Kosovo/Kosovo
Relja Ivanić, Srbija/Serbia
Jelica Jovanović, Srbija/Serbia
Miran Kambič, Slovenija/Slovenia
Jurij Kobe, Slovenija/Slovenia
Janez Koželj, Slovenija/Slovenia
Matija Kralj, Hrvaška/Croatia
Damjan Momirovski, Severna Makedonija/North Macedonia
Lazar Pejović, Črna Gora/Montenegro
Boris Trapara, Bosna in Hercegovina/Bosnia and Herzegovina
Matej Vozlič, Slovenija/Slovenia
Virginia Vrecl, Slovenija/Slovenia
Miodrag Živković, Srbija/Serbia

Zemljevid in grafične ikone spomenikov
Eva Mavsar, Slovenija/Slovenia

Video spomin Drežnica
Matija Kralj, Hrvaška/Croatia

Dostojanstvo spomina
Ana Jovanović, Predrag Nedović, Aleksandra Djordjević, Srbija/Serbia

Arhivsko gradivo
– Spomeniki Vojvodine: spomenik Sremske Fronte, produkcija Radio-televizija Vojvodine, urednik Borko Hložan, scenarij Borko Hložan, Vladimir Mitrović, Miroslav Krstonošić, bral Vladimir Mitrović, režija Dragoljub Bata Vojvodić, april 2011
– (Ne)primerni spomeniki – intervju z Miodragom Živkovićem, intervju Jelica Jovanović
snemalec Djordje Arambašić, montaža Marko Kažić
– Arhiv Filmske novosti Beograd: Svečanost ob spomeniku na Kadinjači, 039, 1979 / Dan borca 4. julij 1974, 028, 1979 / Proslava ob osvoboditvi taborišča v Jasenovcu, 016, 1975 / Otvoritev spomenika v Kragujevcu, 043, 1963 / Spomenik v Nišu, 042, 1963
– Arhiv RTS, Beograd, Srbija: Sporočila kragujevskega oktobra, 104733, 2002 /        Kosmaj pred julijskimi prazniki, 189801, 1973 / TV pismo iz starega kraja, 189909, 1982/ Profesor pomni, 272419, 1941, Pot v sodobnost 2: Spomeniki, 2018
– Videospoti: Kukla: Crne oči/ Senidah: Crno Srce/Alan Walker feat. Au/Ra and Tomine Harket: Darkside/ Nektar OK Fest, Tjentište, Sutjeska

Producent/Producer
Galerija DESSA
Židovska steza 4, Ljubljana, Slovenija

Sodelujoče institucije /In cooperation with
Muzej primenjene umetnosti Beograd, Srbija/Museum of Applied Art Beograd, Serbia
Institut za povijest umjetnosti, Zagreb, Hrvaška/Institute of Art History, Zagreb, Croatia
Univerza v Črni Gori, Fakulteta za arhitekturo, Podgorica, Črna Gora/University of Montenegro, Faculty of Architecture, Podgorica, Montenegro
Expeditio, Kotor, Črna Gora/Kotor, Montenegro
Muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO Ljubljana, Slovenia/Museum for Architecture and Design MAO, Ljubljana, Slovenia
Društvo arhitektov Ljubljana DAL, Ljubljana, Slovenija/Association of Architects Ljubljana DAL, Ljubljana, Slovenia
Osebni arhiv Bogdana Bogdanovića, Beograd, Srbija/Personal Archive of Bogdan Bogdanović,Belgrade, Serbia
Zgodovinski arhiv Kruševac, Srbija/Historical archive Kruševac, Serbia
Docomomo Srbija/Docomomo Serbia
(Ne)primerni spomeniki, Beograd, Srbija/(In)appropriate monuments, Belgrade, Serbia
Arhiv Filmske novosti, Beograd, Srbija/Archive Filmske novosti, Belgrade, Serbia
Radio televizija Srbija, Beograd, Srbija/Radio and Television Serbia, Belgrade, Serbia
Western Sydney University, School of Built Environment

Transformacije v teoriji – aktualne raziskave

Konferenca Transformacije v teoriji – aktualne raziskave, ki je potekala 29.09.2020 v Kavarni Loža v Kopru, v organizaciji ALUO, UP PEF, MOK in Avtomatik Delovišča, je bila namenjena znanstveni refleksiji pojavov, procesov in transformacij, ki zaznamujejo in določajo aktualno stanje na področju likovne umetnosti, likovnega oblikovanja in njune – teoretske, izobraževalne, galerijske, hermenevtične, kritiške, konservatorske-restavratorske – infrastrukture.

Del razprave je bil namenjen sodobnemu širjenju področja in pojma umetnosti pa tudi refleksiji t. i. »vmesnih« umetnostnih področij, kakršno je vmesno področje med sodobno scensko in likovno umetnostjo (v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo).

Prispevki bodo praviloma še neobjavljena poročila o rezultatih najnovejših teoretskih raziskav, ki jih izvaja katedra za teoretske predmete UL ALUO in vabljeni referenti, se pravi poročila o raziskavah s področja umetnostne zgodovine, likovne teorije, estetike, umetnostne teorije, teorije in zgodovine oblikovanja, teorije in zgodovine konservatorstva-restavratorstva, scenske in vizualne umetnosti itd.

izr. prof. mag. Lucija Močnik Ramovš, dekanja UL ALUO
Prof. dr. Jožef Muhovič (UL ALUO): Transformacije v umetnostnem prostoru pozne moderne
Izr. prof. dr. Aldo Milohnić (UL AGRFT): Aktualni prispevki k teoriji in zgodovini gledališča upora
Izr. prof. dr. Nadja Zgonik (ALUO): Zadnji projekt skupine OHO
Doc. dr. Barbara Predan (UL ALUO): Skozi zrcalo: iskanje smisla v jeziku oblikovanja
Izr. prof. dr. Petra Černe Oven (ALUO): Transformacija jezika z oblikovanjem: od govorjene do vizualne besede

Spletni Zbirnik za odprto razpravo o praksah urejanja prostora

“V zadnjih letih se v Kopru – ki pa ni izjema med obalnimi mesti – vrstijo prenove starih stanovanjskih zgradb. Med temi je vse več tudi neposrečenih rešitev,” piše Lea Širok za RTVSLO.

Zazidan vhod Borilnice na Kreljevi v Kopru.

Glavni namen Zbirnika, ki deluje v okviru Avtomatik Delovišča, je spodbuditi razpravo o dobrih in slabih praksah urejanja prostora in s tem spodbuditi družbeno uporabo prostorov v slovenski Istri.

KOPRSKI OPTIMIZEM: Urbanizem in arhitektura Kopra

Avtomatik Delovišče predstavlja razstavo seminarja študentov Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo in Biotehniške fakultete – Oddelka za krajinsko arhitekturo pod mentorstvom prof. dr. Davorina Gazvode (BF), asist. Nejca Florjanca (BF) ter prof. Mihe Dešmana (FA), Vlatke Ljubanović (FA) ter doc. dr. Boštjana Bugariča (AD) in Mateje Filipič (AD) z različnimi spremljevalnimi dogodki. Dogodek je pod pokroviteljstvom Aleša Bržana, župana MOK in v okviru festivala Spekula v sodelovanju z UP PEF.

Kustosa razstave: Boštjan Bugarič, Mateja Filipič

Avtomatik Delovišče je s študenti in študentkami arhitekture in krajinske arhitekture tekom krajinsko načrtovalskega ter urbanistično arhitekturnega seminarja v poletnem semestru 2019/20 izvajal prostorsko delavnico z rezultatom ekološkega in enovitega prostorskega razvoja mesta Koper.

Načrtovalski proces se je pričel s prepoznavanjem prostorskih problemov mesta Koper v njegovem ožjem mestnem jedru, zlasti pa v pasu južno od njega, saj se tu prepletajo Škocjanski zatok z robom Luke Koper na vzhodu in gosto pozidani kareji med novimi prometnicami z nakupovalnimi središči, poslovnimi conami in ostanki zelenih površin. Obravnavan je bil tudi severozahodni obalni pas s promenado ob morju in novim mestnim parkom. Udeleženci delavnice so svoj kritični pogled na obstoječe razmere v prostoru ovrednotili, predlagali dopolnitve, nov program in nove prostorske rešitve širšega območja v merilu 1:5.000. Projektne naloge obsegajo različna območja obdelave s predlogom ureditve izbranega prostora in rešujejo stik Škocjanskega zatoka z morjem, preoblikovanje južnega roba historičnega jedra in načrtovanje vhoda v mesto na severni obali ob objektu blagovnih rezerv, s katerim so se ukvarjali študenti arhitekture. Stavba blagovnih rezerv leži na meji med historičnim mestnim jedrom Kopra, luko in morjem. Prenova  objekta je potekala ob predpostavki, da se objekt izloči iz pomerija luke in se ga priključi mestu z urejanjem povezave mestnega jedra in objekta z ustreznim umeščanjem novih urbanih vsebin. V tem kontekstu povežejo sveže ideje mesto z morjem in ustvarjajo novi urbani pol med Koprom, morjem in luko.

Predstavitveni urbanistično krajinski koncepti obsegajo odpiranje kanalov in urejanje bregov, stik zatoka z morjem, urejanje novih ekoloških con v SZ delu ob morju, preoblikovanje novega parka z novim programom (predstavitev ekološke zgodbe brakičnega močvirja), uvedbo mestne železnice po trasi nekdanje Porečanke, urejanje akvaponske farme, nove kulturne krajine ob obali, vrtičkarskih območij. Arhitekturna rešitev objekta blagovnih rezerv pa izhaja iz premisleka o aktivaciji potencialov obstoječega objekta in njegove ožje ter širše lokacije ter o arhitekturnih konceptih za izboljšanje mesta v socialnem, ekonomskem in urbanem smislu. Razstava je poleg urbanih delavnic, raziskav, diskusij in javnih pogovorov del programa Avtomatik Delovišča, ki ponuja vpogled na raznolike možnosti oblikovanja urbanega okolja.

Drugostopenjski magistrski študij krajinske arhitekture STUDIO I. oblikovalski del /šolsko leto 2019/20, 2. semester / mentorja: prof. dr. Davorin Gazvoda, asist. Nejc Florjanc / študentke krajinske arhitekture: Brecelj Staša, Dimc Zala, Korenčan Klara, Košutnik Liza, Kranjc Miša, Mauer Tanja, Pernuš Anamarija in francoski študentki na izmenjavi Estaque Margaux ter Nguyen Roselyn.

Enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura SEMINAR 5 / šolsko leto 2019/20 / mentorja: izr. prof. Mihael Dešman, asist. Vlatka Ljubanović / študenti in študentke arhitekture: Ana Florjanovič, Zala Novak, Helena Kajzer, Gregor Gašperšič, Matija Goljar, Ema Hrabrić,  Metka Janko, Nina Jedlovčnik, Tadeja Koščak

SPREMLJEVALNI DOGODKI

Petek, 25.09.2020 ob 10:00: Kava z županom MOK, Mala Loža, Čevljarska ulica 1, Koper // Aleš Bržan (župan MOK), dekanija prof. dr. Mara Cotič (UP PEF), izr. prof. dr. Tilen Žbona (UP PEF), Tina Cotič (UP PEF), Mateja Filipič (Avtomatik Delovišče), doc. dr. Boštjan Bugarič (Avtomatik Delovišče)

ob 18:00 Otvoritev razstave s predstavitvijo mentorjev in študentov // prof. Miha Dešman (UL FA), Vlatka Ljubanović (UL FA), prof. dr. Davorin Gazvoda (UL BF-KA), Nejc Florjanc (UL BF-KA), Mateja Filipič (Avtomatik Delovišče), doc. dr. Boštjan Bugarič (Avtomatik Delovišče)

Torek, 29.09.2020 od 10:00 do 16:00 Transformacije v teoriji. Aktualne raziskave, Kavarna Loža, Titov trg 1, Koper // znanstvena konferenca Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani v sodelovanju z UL AGRFT  in UP PEF – Vizualne umetnosti in oblikovanje ter Avtomatik Delovišče.

Foto © Roberto Conte

Sobota, 26.09.2020 od 10:00 do 15:00 Arhitekturni sprehod – BrutalističenTrst // v sodelovanju s spletno platformo Architectuul in Arhitekturno Galerijo Dessa zbirno mesto: Monte Grisa; trajanje sprehoda: 3 ure; cena: 20,00 €, prijave pošljite na bostjan@architectuul.com

Foto © Roberto Conte

Koprska drevesa

Na sprehod med koprskimi drevesi sta nas povabila dr. Peter Glasnović z Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP FAMNIT ter dr. Neža Čebron Lipovec z Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ s petimi študenti in študentkami bioloških in računalniških programov UP FAMNIT ter tremi študentkami humanističnih programov UP FHŠ. 

“Drevesa mestno okolje ščitijo pred vremenskimi pojavi ter okoljskimi obremenitvami, kot sta onesnaževanje in hrup, hkrati pa predstavljajo življenjski prostor številnim živalskim vrstam. Vzdrževanje in izgled dreves v mestih je zrcalo našega odnosa do naravnega in družbenega okolja, zato nas upravičeno zanima tudi odnos do njih v našem neposrednem okolju, torej v mestu Kopru,” pravijo sodelavci projekta.

V okviru projekta ZDrevKO iz programa »Po kreativni poti do znanja« je ekipa aktivno proučevala raznolikost dreves v historičnem mestnem jedru Kopra z vidika raznolikosti, značilnosti in tudi družbene vloge v prostoru. Na tej povezavi najdete tudi natančen načrt s popisom dreves na območju historičnega mestnega jedra Kopra.

Ste vedeli, da se je na Cankarjevi ulici nahajal kostanjev drevored, ki so ga posekali za kurjavo? Obiskali smo tudi najstarejšo platano v historičnem jedru in se na Pristaniški ulici spraševali o drevesih, ki morebiti ponujajo več sence kot jih trenutno Vašingtonska palma (Washingtonia Robusta).

Nova publikacija “Katera vprašanja zastavlja oblikovanje?”

Koncno je izdana publikacija Questions Raised by Design (v angleškem jeziku) avtoric Michale Lipková in Barbare Predan!

V Avtomatik Delovišču v pritličju Tomosovega bloka v Kopru se je februarja 2020 odvila delavnica in razstava Katera vprašanja zastavlja oblikovanje?. Rezultat delavnice je brezplačna publikacija, ki so jo pod mentorskim vodstvom Barbare Predan in Michale Lipkove pripravili tudi mladi kreativci in podiplomski študenti industrijskega oblikovanja, Matevž Breznikar, Valeska Rimele, Pami Prevolnik, Martin Pevec, Dea Beatovikj, Deja Kofol, Tino Duralija in Jon Schwarzmann, Žiga Žalec. Projekt je vodil Boštjan Bugarič iz Avtomatik Delovišča.

Uvod: Boštjan Bugarič
Uvod v razstavo: Matevž Breznikar
Prevod: Tadej Rosa, Jezikovna zadruga Soglasnik Lektura: Fiona Thompson, Jezikovna zadruga Soglasnik
Oblikovanje: Chmela
Photographs: Aleš Rosa and authors
Založila: Pekinpah in Faculty of Architecture, STU in Bratislava

Delavnico in razstavo je finančno podprla Mestna občina Ljubljana. Koproducenti: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL, KUD C3 (s finančno podporo Centra za kreativnost), Društvo Pekinpah (s finančno podporo Mestne občine Ljubljana)

Koper ne prižiga luči v temi

Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić

Historično mestno jedro Kopra je na južnem in zahodnem delu presvetljeno zaradi vpliva osvetlitve Luke Koper in območja nakupovalnih središč. V kontrastu s slednjima pa so ulice, prehodi in območja v notranjosti mestnega jedra slabo ali popolnoma neosvetljena. Zaradi tega so večerni sprehodi znotraj opustelega mesta neprijetni, saj se v njem razvija vse več vandalizma.

Analiza neosvetljenih ulic v historičnem mestnem jedru Kopra . | Načrt © Avtomatik Delovišče

KS Koper-Center je 30. januarja 2020 Avtomatik Delovišče organiziralo sprehod skozi najbolj problematične in neosvetljene točke mesta, ki smo jih zabeležili, posneli in označili na zemljevidu. Na podlagi urbane akupunkture je za Mestno občino Koper pripravljen zemljevid in seznam neosvetljenih ulic kot osnova za izvedbo ukrepov na področju izboljšanja osvetlitve v historičnem mestnem jedru Kopra:

  • Izolska vrata
  • Mladinska ulica
  • Dellevallejeva ulica
  • Kettejeva ulica
  • Župančičeva ulica
  • Petronijeva ulica
  • Kreljeva ulica
  • Pobegova ulica
  • Ulica agrarne reforme
  • Kačja ulica
  • Marušičeva ulica
  • Ulica stare pošte
  • Zlatičeva ulica
  • Santorijeva ulica
  • Tumova ulica
  • Zadružna ulica
  • Obzidna ulica
  • Kosovelov trg
  • Pri trgu Muda
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić

Denis Sabadin v tekstu V temi so prižgali svetlobo za Primorskse novice med drugim o urbani akciji zapisal “Približno 40 sprehajalcev se je v četrtek na lastne oči prepričalo, da so takšni sprehodi neprijetni, nad čemer se pritožuje tudi vedno več lokalnih prebivalcev. Presenetljivo se je izkazalo, da med najbolj neosvetljena območja ne spada Bošadraga, temveč drugi predeli, na primer Kettejeva ulica, Pobegova ulica, Ulica Agrarne reforme, podhod v Župančičevi ulici.”

Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić

Tudi drugi prebivalci mesta in zainteresirana javnost lahko v naslednjih tednih na elektronski naslov avtomatikdelovisce@gmail.com posreduje opis kritičnih in neosvetljenih ulic in trgov mesta, ki jih bomo dodali na zemljevid .

Prenova Muzejskega trga v Kopru

V okviru Zbornice za arhitekturo in prostor ZAPS je bil po naročilu Mestne občine Koper leta 2006 razpisan Javni odprti enostopenjski idejni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za posamezna območja mesta Koper, med drugim tudi za območje Muzejskega trga.
Foto © Zdravko Primožič, Primorske Novice

Kaj pomeni urejanje javnih prostorov po načelih javno- zasebnega partnerstva predstavlja zatečeno stanje. Gradbeništvo in arhitektura je v letu 2008 zaznala velik upad projektov zaradi svetovne krize, ki se je najbolj izrazil na grajenem okolju. Za uravnotežen razvoj javnega urbanega prostora je potreben participatoren proces različnih akterjev. Za pripravo in izvedbo natečaja leta 2006 je MOK vložila ogromen finančni delež, saj se je predvidelo urejanje javnih prostorov kot se nikoli v samostojni državi. Kako bo struktura garažne hiše celostno vpeta v koncept razvoja javnega trga nad njo pa bo najbrž pokazala javna razgrnitev, kjer bi za načrtovanje javnega prostora vključili tudi potrebe prebivalcev mesta.

Tloris rešitve treh trgov. Vir © Multiplan arhitekti

Leta 2006 je ocenjevalna natečajna komisija v sestavi Andrej Mlakar, u.d.i.a. (predsednik), Igor Hrvatin (podpredsednik), Zdravko Hočevar, u.d.i.s. (MOK), Darko Grad, univ.dipl.prav. (MOK), Marko Einspiler, u.d.i.a. (MOK), prof. Janez Koželj, u.d.i.a. (ZAPS), Maja Simoneti, u.d.i.k.a. (nadomestna članica ZAPS), Sonja Škodnik, u.d.i.a. (nadomestna članica MOK), Jani Bačič, podžupan MOK, prof. dr. Ana Sonja Hoyer, konservatorska svetnica in izvedenka za kulturno dediščino ter poročevalki Valnea Družeta, u.d.i.a., Jana Gojanovič Purger, u.d.i.a. in skrbinca mag. Barbara Žižič, u.d.i.a. v poročilu za strokovno najprimernejšo rešitev izbrala projekt Multiplan arhitektov.

V poročilu je komisija zapisala sledeče:”Avtorji razvijajo zasnovo oživitve vseh treh obodnih trgov. Parkirno hišo na Muzejskem trgu obravnavajo kot strukturo, ki povezuje nivo starega mesta z novo obvoznico. Muzejski trg je zamišljen kot osrednji trg tega dela mesta in urbanistična poteza v simetrali celotne ureditve.  Zasnova temelji na sodobnem oblikovanju treh trgov za tri namene, ki imajo temu ustrezne različne talne ureditve in opremo. Tako nastane niz različnih ambientov, zgodovinski Muzejski trg z rekonstruiranim srednjeveškim tlakom, izpraznjen osrednji Senčni trg, namenjen prireditvam, in Razgledni trg za posedanje. Sekvence posameznih trgov zaznamujejo ploščad v obrisu cerkve Sv. Dominika, univerzitena stavba s prostorno praznino preddverja, ki jo dopolnjuje streha senčil nad ploščadjo, ter iztek proti Belvederju. Oblikovanje trgov je sodobno in umirjeno, tako da ustvarja ozadje dogajanju, ki ga omogoča. Paviljon z vstopom peščev v garažo je postavljen in oblikovan skladno s celoto, prav tako je z diskretno zarezo v brežino primerno oblikovan uvoz v garažo. Arhitektura trga je zasnovana v obliki krajine, ki čaka na dogodek. Oblikovana je sodobno in umirjeno tako, da se prilagaja različnim značajem in merilom prostora. Žirijo je prepričalo bistvena kvaliteta rešitve, ki iz obstoječega nasprotja z moderno govorico in dinamično kompozicijo ustvarja sintezo med sodobnim in zgodovinskim mestom. Zato je predlog nagradila s prvo nagrado.

Zgodba o urbani praznini

Prvonagrajena arhitekturna rešitev Multiplan arhitektov celovito obravnava območje vseh treh trgov in ne vsakega posebej. S tovrstno obravnavo predstavlja kontinuirano in celovito rešitev celotnega območja severnega roba historičnega mestnega jedra. Javne urbane prostore trgov, ki se nahajajo znotraj (mestne) lupine označijo arhitekti kot praznine, ki ustvarjajo konstantno napetost in s tem sooblikujejo atmosfero in odnose med posameznimi oblikami. Praznina trgov je slika nevidnega mesta, ki je določena in definirana z grajenim okoljem in oblikuje zgodbo o prostorski celoti. Praznina predstavlja območje za načrtovanje/ustvarjanje prostorskih napetosti, situacij in odnosov med dvema poloma.

Tloris Vergerijev trg © Multiplan Arhitekti
Pogled na Vergerijev trg © Multiplan Arhitekti
Drevesa Vergerijevem trgu © Multiplan Arhitekti

Avtorji projekta Multiplan arhitekti tako s celostno zasnovanim projektom ureditve treh trgov dokazujejo potrebno po celoviti obravnavi javnih prostorov mesta z minimalnimi posegi, ki upoštevajo lokacijske danosti in omogočaji pripovedovanje različnih zgodb skozi spreminjanje urbane narave območja.

Dišeči Nazorjev trg © Multiplan Arhitekti

Kako se v primeru naročanja preko javno-zasebnega partnerstva napačno rešuje strokovne, arhitekturne, urbanistične in konservatorske probleme je lahko po končani izvedbi projekta vidno na javnem prostoru, ki se zaradi nezrelih odločitev krči ali pa dobiva neuporabne površine za uporabnike. Pri neupoštevanju stroke se dolgoročno pokažejo posledice, ki so vidne ne neustrezno uporabljenih materialih, neprimernemu oblikovanju za različne uporabnike ter prevsem v porabljenem finančnem deležu.

Peskovnik za otroke, dišavnice, klopi in pergola oblikujejo mediteransko vzdušje in prostor druženja na novo oblikovanem Nazorjevem trgu. © Multiplan Arhitekti
Nazorjev trg © Multiplan Arhitekti
Muzejski trg z garažno hišo © Multiplan Arhitekti
Stopnišče namesto neumesno zasnovanega dvigala © Multiplan Arhitekti

Ureditev Belvederja z Muzejskim trgom

Iz magistrske naloge Tjaše Kogovšek Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Kopra – Urbana regeneracija na območju Belvederja, ki jo je 27.03.2020 uspešno zagovarjala na Fakulteti za arhitekturo univerze v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. doc. dr. Alenka Fikfak in somentorja doc. dr. Boštjana Bugarič, vam predstavljamo zeleno ureditev Belvederja v Kopru.

Pogled na mestno jedro leta 1980.
Pogled na mestno jedro Kopra 2020.
Območje obdelave.

Belveder se nahaja na severnem delu historičnega mestnega jedra, na zavidljivi lokaciji s pogledom na obalo, marino, terminal in odprto morje, katerega pa trenutno zmoti tudi pogled na parkirišče ob morju, pretirano asfaltirane površine neurejen potniški terminal in hrupne žerjave Luke Koper.

Urbanistični koncept (Slika 1)

Urbanistični koncept (slika 1) predvideva zaprtje ulice Belveder, katera se ozeleni in predstavlja zeleno mejo med mestnim jedrom na višjem nivoju in obalnim pasom na nižjem nivoju. Vsi trije severni mestni trgi; Nazorjev, Muzejski, Vergerijev ter območje nad Izolskimi vrati, se prenovijo in predstavljajo ploščadi s pogledom na odprto morje.

Zeleni ambienti.

Umik tranzitnega prometa z ulice Belveder opravičuje trenutno grajena garažna hiša pod Muzejskim trgom, ki bo nudila mesto 466 avtomobilom. Investitor garažne hiše je Mestna občina Koper. Izbor lokacije garažne hiše je sicer manj primeren “zaradi umika arheoloških izkopanin ob pričetku gradbenih del maja in junija 2019 ter zaradi nevarnosti ustvaritve preobremenjenega prometnega vozlišča na severnem mestnem robu po njenem odprtju.” (komentar strokovne komisije na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani na zagovoru magisterija (op. uredništva))

Na celotnem območju severnega mestnega roba, vključno z obalnim pasom, se zazelenijo območja trenutno tranzitnega in mirujočega prometa; na Ulici Belveder, severnih mestnih trgih in obalnem parkirišču. Novi Belvederski zeleni pas nudi zvočno in vizualno bariero Luki Koper in poudari bivšo zasnovno obliko otoka.

Na nižjem nivoju se ob morju uredi obmorska promenada ob lokalni poti z umirjenim prometom, ki poteka po celotnem robu mestnega jedra, in na njej vzpostavi nov drevored. Med ulico ulico Belveder in obstoječim mestnim kopališčem se s stopniščem v terenu oblikuje nova prečno povezava med mestom in morjem.


Muzejski trg predstavlja glavno severno vhodno točko v mesto, ki povezuje morski nivo direktno do Pokrajinskega muzeja. Mestni trg bo po zgrajeni garažni hiši dostopen skozi tri neposredne izhode z dvigali in pa preko stopniščnih poti z obstoječega kopališča ter s strani potniškega terminala, kjer se že nahaja zunanje dvigalo.

Prvo idejno zasnovo ureditve detajla Muzejskega trga je Kogovškova načrtovala septembra 2019. Za pridobitev mnenj na podlagi katerih je bila javnost preko socialnih omrežij pozvana k opredelitvi do načrtovanega objekta in k prispevanju vsebinskih predlogov, so pomembnejši in večkrat ponovljeni tekstovno prikazani na spodnji shemi.

Končni detajl ureditve Muzejskega trga z ulico Belveder je na podlagi javnih mnenj posodobljen. Ohrani se osrednja pot, ki poteka čez Muzejski trg od severne razgledne ploščadi do Pokrajinskega Muzeja, in deli trg na dva dela, kjer je manjša in pomaknjena vzhodneje, s čimer se poveča zeleni del trga.

Zahodni del trga se ozeleni in ima ob robu dvignjen teren za zasaditev dreves. Severno ostaja predvideno otroško igrišče, vmes pa vodni element, na lokaciji bivše podrte cisterne, kjer je vrhnji profil usklajen z bivšim notranjim prekatom cisterne. Ta je namreč preko prekatnih filtrov čistila vodo.

Zahodna stran trga predstavlja urbani del, kjer se postavi manjši objekt , ki na severnem delu in z višjim blokom na levi (zahodni) in manjšim stanovanjskim objektom na desni (vzhodni) strani ustvarja mestno ulico in urbanistično organsko silhueto z znižanimi gabariti. Objekt je namenjen skupnosti, ohrani se zelena streha, ki je bila v anketi pozitivno sprejeta.

Med objektom in desnim, z zeleno pergolo pokritim izhodom iz garažne hiše, se postavi večnamenska ploščad, ki je edina večja tlakovana površina na trgu. Tlakovane površine omogočajo dostopnost vseh ljudi v vseh vremenskih razmerah. Doda se talni taktilni vodilni sistem za slepe in slabovidne. Na urbanem delu trga je umeščenih več klopi, sedalnih površin in med njimi nižja drevesa, grmovnice, ki nudijo varno zavetje hrbta in splošno intimo v tako velikem trgu. Na južnem delu trga so predvideni urbani vrtovi in arheološka prezentacija v tlaku.

Idejna zasnova ureditve je dostopna tudi v video ambientnem prikazu

Za ogled in izposojo celotne naloge pisite na digitalno knjižnico Avtomatik Delovišča: avtomatikdelovisce@gmail.com