Koprski Muzejski trg

Muzejski trg 25. 10. 2015 (Vir: ekoper)

Muzejski trg leži severozahodno od Titovega trga na najvišjem delu nekdanjega otoka. Od srednjega veka do današnjih dni so ga zaznamovale različne arhitekturne in urbanistične spremembe. Najprej je na trgu stal samostan, ki se je preobrazil v kaznilnico. V 20. stoletju je z osnovno šolo na vzhodnem robu trga dobil obliko trga.

Image result for giacomo fini koper
Tloris dominikanskega samostana je vrisan na načrtu Giacoma Fina iz leta 1619.

Red Dominikancev je v Koper prišel v prvi polovici 13. stoletja in na severozahodnem delu mesta postavil samostan. Samostan je bil leta 1380 na območju Zubenaga med napadom Genovečanov popolnom opustošen. Popolnoma so ga obnovili do leta 1398, ter do leta 1400 zgradili tudi novo cerkev. Zgodba o samostanu se je zaključila leta 1806, ko so ga v celoti razpustili.

Image result for franciscejski kataster koper
Dominikanski samostan je natančeje vrisan v franciscejskem katastru iz leta 1819.

Objekt je do dvajsetih let 19. stoletja služil za namene vojaške bolnišnice, kasneje pa je avstrijska oblast severno polovico samostana podrla in tam zgradila monumentalno kaznilnico. Obzidana zgradba je bila zasnovana kot trdnjava z notranjim dvoriščem, v katerem je bila vkopana cisterna, ki je zagotavljala pitno vodo za potrebe zapora.

Koprska kaznilnica okrog 1959,  kot jo je fotografiral  Ugo Pizzarello.

Po prvi svetovni vojni, ko je Koper pripadel Italiji, se je zapor za te namene uporabljal vse do osvoboditve partizanov leta 1943. Porušen je bil šele leta 1948. Z megalomanskimi posegi je območje kaznilnice popolnoma uničilo tloris samostana. Največji poseg je predstavljala gradnja cisterne, ki je bila na površini okoli 350 m2 vkopana okoli 10 m globoko. Ostanki samostana so se ohranili le na mestih, kjer posegi niso uničili temeljev samostana, torej med prostori zapora in na mestih med zunanjim zidom in zgradbo zapora. Vkopavanje cisterne je uničilo tudi celotno krilo samostana. Iz gradbenega materiala porušenega samostana so gradili objekte po okoliških vaseh.

Del kaznilnice predstavljata cisterni za vodo, večja s premerom 18,9 m in globino 10,5 m ter manjša s premerom 2,8 m in globino 10 m. Večja cisterna (na fotografiji) je zagotavljala vodo za celotno kaznilnico.

Skrbno načrtovan sistem za zbiranje vode je bil oblikovan tako, da se je v zunanji prekat po sistemu kanalov stekala vsa meteorna voda s streh zapora in celotnega dvorišča.

Večja cisterna je zagotavljala vodo za ves zapor. Narejena je bila tako, da se je voda prelivala iz prekata v prekat do sredine, kjer je bila cisterna s pitno vodo. Cisterna je sestavljena iz treh prekatov v obliki prstana. Zunanji prekat je polovičen (oblika polkroga v tlorisu), z zunanjim premerom 18,86 m in notranjim premerom 13 m. Približen volumen zunanjega prekata je okoli 775 m3. Od tam se je voda s črpalko prečrpala v drugi prekat s premerom zunaj 13,00 m in premerom znotraj 5,5 m. Približen volumen vode v tem prekatu je 1081 m3. Skozi filtre se je voda nato pretočila v notranji prekat s premerom 5,5 m in približnim volumnom 206 m3. Vse vrednosti so izračunane za polno napolnjene prekate. (Vir: Primož Predan poročilo iz Varstva spomenikov 46 in magistrsko delo Lovrec Domen).

Po vojni so zapor porušili in na severnem delu zgradili osnovno šolo. Temelji so bili delno zgrajeni iz porušenih ostankov zapora in južnega dela samostana s cerkvijo, ki je bil že prej deloma vključen v zazidavo zapora. V zidove kaznilnice so vzidali gradbeni material pridobljen iz porušenega samostana. Tloris samostana in zapora sta se minimalno prekrivala, saj se je tloris zapora prilagodil glede na samostan. Na relativno kratkih odsekih so za temelje novogradnje uporabili obstoječe temelje zapora. Porušeni samostan je služil kot izvor gradbenega materiala pri gradnji zapora.

Muzejski trg s pogledom na ostanke kaznilnice (foto: T. Grižon, arhiv PJP, d. o. o.)
Idejno zasnovo za Muzejski trg je pripravil Edo Mihevc. (Vir Pokrajinski arhiv Koper)

Vir: Varstvo spomenikov 46 (poročilo pripravil Primož Predan) in Idejna zasnova revitalizacxije Muzejskega trga, Koper (magistrsko delo Lovrec Domen).

Odprti vrtovi Kopra: četrtič!

Bar Cameral v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem vabi na dogodek Odprti vrtovi Kopra v soboto, 22. junija 2019.

Foto © Jaka Ivančič

Letos bodo s strokovno komisijo v sestavi arhitekta in urbanista Marjana Vrabca, agronomke, cvetličarke in zeliščarke Diane Avdič ter novinarja Alberta Cernaza udeleženci odkrivali koprske vrtove ter izbrali letošnjega zmagovalca.

Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem bo organizirala delavnico namenjeno šolskim otrokom. Otroke lahko prijavite na naslov petra.furlan@pef.upr.si ali osebno v Baru Cameral do srede, 19. junija 2019. Število mest je omejeno. Za varstvo otrok bo poskrbljeno.

Strokovne podlage © Ana Kučan

Zaključna prireditev se bo pričela ob 19.00 na vrtu Sv. Ane (Središča Rotunda), kjer bodo razglasili zmagovalce letošnjega natečaja. Ob glasbi kantavtorja Jakoba Kobala bo sledilo neuradno druženje.

S prireditvijo, ki jo finančno podpirajo Mestna občina Koper, ŠOUP in Luka Koper razkrivata organizatorki Nina Krivec Rudolf (Bar Cameral) in Tina Cotič (Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem) skrite zelene kotičke mesta ter na takšen način spodbuditi k trajnostnemu razvoju in širitvi zasebnih zelenih površin v mestu.

Urnik prireditve:

17.00 = zbor v Baru Cameral (Čevljarska ulica 14, Koper)

17.15–19.00 = sprehod po označenih vrtovih

17.15–19.00 = otroška delavnica

19.00–20.30 = podelitev nagrad za Najlepši vrt v mestu 2019 in nastop kantavtorja Jakoba Kobala na vrtu samostana Sv. Ane (Destradijev trg 11, Koper)

* Vstopnica 6 EUR vključuje: kozarec in vrečka, voden obisk vrtov, vodene aktivnosti za otroke, degustacija vin, prigrizek, zaključni koncert.

Natečaj za Odprte vrtove Kopra

Četrta edicija Odprtih vrtov Kopra je pred vrati. Organizatorji uradno odpirajo natečaj in vas vljudno vabijo, da svoj zeleni kotiček v mestu prijavite na odprtivrtovi@gmail.com

Organizatorji bodo, kot vsako leto prej, poskrbeli za prijetno druženje, vodenje po mestu in aktivnosti. Na vas je, da na dan prireditve odprete vrata svojih vrtov.

Koper vmes: Začasni spomeniki

Na 13. mednarodni poletni šoli Muzeji kot kulturni razvojni centri – prihodnost tradicije v organizaciji Oddelka za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ter Inštituta za arheologijo in dediščino UP FHŠ smo v Piranu predstavili delo s študenti predmeta Grajeno okolje in komunikacija v šolskem letu 2018/19 z naslovom Koper vmes: začasni spomeniki.

Projekt sta predstavili Željka Todorkov in Silvija Šutej. Fotografirala je Klara Čalušić.

© Klara Čalušić
© Klara Čalušić
© Klara Čalušić
© Klara Čalušić
© Klara Čalušić

Anketa ZAparkiraj

V okviru diskusij za celostno prostorsko vizijo mesta Koper in participatornim urbanizmom izvajamo okroglo mizo, že četrto v sklopu Koprski optimizem. Vabimo vas, da se razpravi o mobilnosti, dostopnosti, parkiranju in oblikovanju zelenega mesta pridružite tudi z oddajo svojih mnenj preko ankete.

Preberi več “Anketa ZAparkiraj”

Energetska sanacija stanovanjskih stavb arhitekta Eda Mihevca na slovenski obali

Prispevek pripravila Katarina Srnovršnik

Urbanistično in arhitekturno podobo slovenske obale so v povojnem obdobju močno zaznamovala dela Eda Mihevca. Urbanistični in arhitekturni razcvet dobe je dal zagon njegovi ustvarjalnosti, obenem pa omogočil množično produkcijo. Rešitve, ki jih je leta 1963 predlagal v Regionalnem načrtu za slovensko obalo Edo Mihevc, so se s ponovitvami številnih stavb uveljavile kot značilna povojna arhitektura.

Preberi več “Energetska sanacija stanovanjskih stavb arhitekta Eda Mihevca na slovenski obali”

Kako starim stavbam vrniti dušo?

Stara borilnica v Kopru

Primerjava stanja Vile Kajfež v Kočevju in borilnice v Kopru

V hitrem tempu življenja (predvsem) domačini često pozabljamo na celostno podobo svojega mesta, četudi se zavedamo njenih pomanjkljivosti in prednosti. Ob sprehodu skozi Kočevje lahko sicer opazimo nekaj starih stavb, katere je občina v zadnjih letih obnovila, vendar Vila Kajfež ni ena izmed teh. Ta, nekoč pomemben del zgodovine in mestne podobe, danes sameva in propada.

Fotografija: Občina Kočevje
Preberi več “Kako starim stavbam vrniti dušo?”

Koprski optimizem: ZAparkiraj!

V okviru diskusij za celostno prostorsko vizijo mesta Koper in participatornim urbanizmom bomo tokrat razpravljali o mobilnosti, dostopnosti, parkiranju in oblikovanju zelenega mesta na primeru novega parka ob morju. V okviru Festivala Burja se vidimo v Centru mladih Koper v sredo, 29. maja 2019 ob 16:00.

Kako naj se organizira programska zasnova in dostopnost do umetno zasnovanega parka? Zakaj se v Kopru ne sadi novih dreves in namesto tega v parke postavlja zvočnike z umetnim ptičjim petjem?

Sodelujoči: Boštjan Bugarič, Tina Cotič, Mateja Filipič, Tjaša Kogovsek, Breda Čopi, Patricija Turnšek ter študenti UP FHŠ

Radical Bauhaus

Rebeka Bratož Gornik, študentka oddelka za Medijske študije UP FHŠ v Kopru, je bila s konceptom magistrske naloge “Prebivanje od jugoslovanskega modernizma do Bauhausa; kako bomo živeli v času urbanističnega investitorja?”  izbrana za sodelovanje na festivalu Radical Bauhaus v Dessau. V študiji raziskuje koncepte skupnostnega bivanja na primeru Tomosovega nebotičnika v Kopru ter razkriva stanovanjsko realnost v obdobju današnjega investitorskega urbanizma.