Prosti čas nekoč

Študentski svet Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete in Center dnevnih aktivnosti za starejše občane MOK vabita na večgeneracijski ogled dokumentarnega filma Prosti čas nekoč. Po pogovoru, ki ga bo vodil Lovrenc Habe z UP PEF – Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, bo sledil pogovor in obujanje spominov na prosti čas v Kopru.

Lovrenc Habe | Foto © Tina Cotič
Foto © Tina Cotič


Temo dokumentarnega filma razkriva že naslov: Prosti čas nekoč. V njem so mladi, ki prihajajo vsako leto v Zadlog iz cele Slovenije, odkrivali zgodbe, ki jih v sebi nosi osem starejših občanov, prebivalcev Črnega Vrha nad Idrijo in okoliških krajev. Dotaknejo se prostega časa v letih pred in po drugi svetovni vojni, praznovanj, spominov na šolska leta in osvajanja življenjskega partnerja. Film je obogaten s številnimi starejšimi fotografijami, dodani pa so tudi igrani elementi igralcev. Film je ustvarila skupina študentov z Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani.

V pogovoru so sodelovali: Ana Rupnik, Ljudmila Čuk – Medvedova Milka, Damjan Lampe, Sonja Habe, Marija Čuk, Pavla Rudolf, Karolina Kavčič in Tončka Tratnik.

Avtomatik Delovišče, Nazorjev trg 5, Koper ob 17:30

Igrali so: Miha Štilec, Štefan Habe, Anja Stare, Andraž Corn, Beta Habe, Urban Podgrajšek, Jordana Habe, Srečko Habe
Režija in produkcija: Lovrenc Habe
Vprašanja in besedilo: Katarina Rudolf Kavčič
Montaža: Urban Podgrajšek, Robert Osolnik
Snemanje: Andraž Corn, Lovrenc Habe, Robert Osolnik, Urban Podgrajšek, Nika Čepin
Priprava plakatov: Nika Čepin
Bral: Matej Sukič
Produkcija: Lovrenc Habe, TV Zadlog, KUD Sloga Črni Vrh
Zadlog, 2019
Foto: Arhiv TV Zadlog

Weltraum – oddaja o prostoru | Istanbulski sprehodi

Ta četrtek, 31.10.2019 bo ob 18:00 na Neodvisnem obalnem radiu prvic zaropotala oddaja o prostoru Weltraum. Oddajo ureja Boštjan Bugarič in bo enkrat mesečno predstavljala različne prostorske prakse aktivnega oblikovanja različnih prostorov.

Boštjan Bugarič se je tokrat pogovarjal z Nazlı Tümerdem o njenem fantastičnem in pogumnem hodnem projektu Istanbul Walkabouts

© Nazlı Tümerdem

Istanbulski sprehodi so del raziskovalnega projekta arhitekteke Nazlı Tümerdem, ki z etnografskimi in umetniškimi metodologijami kritično preverja kako različne investicije vplivajo na spremembe pokrajin severnega Istanbula. Projek je začela z namenom oblikovanja zavesti kakšne so lahko ekološke posledice neoliberalnih procesov urbanizacije v istanbulskih regijah. V Berlinu sem se imel priložnost pridružiti sprehodu, ki ga je Nazlı organizirala s Hülyo Ertaş v okviru raziskovalne delavnice za kritično geografijo. Sprehod me ni pustil malodušnega, zato sem Nazlı povprašal malo več njenem projektu.

© Nazlı Tümerdem

Po sprehodu v Berlinu sem opazili, da se metodologija iz Istanbula zlahka uporabi tudi na primerih drugih mest. Kaj so pravzaprav istanbulski sprehodi?

Na kratko bom predstavila trenutni istanbulski kontekst povezan z državnimi gradbenimi investicijami, da bo jasno kako se je ideja o istanbulskih sprehodih razvila. V zadnjem desetletju je v Istanbulu prišlo do obsežnih preobrazb. Neoliberalni procesi urbanizacije so neposredno usmerjeni na severni Istanbul, kjer se nahajajo gozdovi, naravna območja, vodni bazeni, kmetijska območja, nekdanje vojaške cone itd. Južni del Istanbula je že urbaniziran, industrializiran in precej naseljen, zato je umestitev mega projektov na južni del nemogoče, saj bi bilo to predrago. Severni Istanbul je sorazmerno oddaljen od urbanih središč, zato ostaja zakrit pred pogledi široke javnosti, območje je tabula rasa, kjer je mogoče graditi karkoli. Ukvarjajoč se s primerom Istanbula, sem za predstavitev teh procesov želela preseči običajen način opazovanja urbaniziranih območij preko zemljevidov, satelitskih posnetkov, fotografij in risb. Zategadelj sem neurbanizirana območja začela obiskovati, da bi iz prve roke doživela posledice preobrazb.

Želeli ste torej pridobiti neposredno izkušnjo kaj se dogaja na ozemlju?

Tako je, zato sem tudi začela istanbulske sprehode, ki so bili na začetku nekakšne odprave v neznana območja. Ti kratki obiski so mi omogočili, da sem se soočila z ozemlji in situacijami, ki jih predhodno nisem poznala. Prvi obiski severnih ozemelj so bili osredotočeni na območje avtoceste Severna Marmara, ki bistveno krši generalni urbanistični plan iz leta 2009. Avtocesta je zgrajena na naravnih zaščitenih območjih severnega Istanbula in potekajoč čez severne gozdove negativno vpliva na vodne rezerve, rastlinstvo in živalstvo ter s tem na obstoječi ekosistem. Poleg tega je postala  hrbtenica za vse druge mega projekte, kot sta naprimer novo letališče in instanbulski kanal. Izhajajoč iz tega prihodnosti Istanbula in njegovega širšega območja pretijo možnosti velikih ekoloških katastrof.

Kdo gradi, kdo je investitor tovrstnih projektov?

Mednarodnih vlagateljev je vse več, vendar je glavni pobudnik projektov država. Zato so projekti tudi neposredno povezani s trenutno politično ekonomijo. Gre za tipičen primer, ko se infrastrukturni projekt z velikim obsegom izvaja prek pristopov od zgoraj navzdol, ne glede na mnenja strokovnjakov, prebivalcev itd.

Ste zato začeli s sprehodi po teh območjih?

Da. Začela sem s kratkimi izleti, sprva dve ali tri ure hoje. Nato so se ti podaljšali v celodnevne sprehode. Informacije o sprehodih so se širile od ust do ust. Od lanskega junija pa sem te sprehode začela objavljati kot dogodke na Facebooku, da se mi lahko brezplačno pridruži kdorkoli. S tem se pridružijo tudi ljudje, ki jih ne zanimajo urbane transformacije in nimajo aktivističnega pristopa kot jaz. To je bistveno za moj namen, saj želim med hojo z različnimi ljudmi analizirati, raziskovati in povezovati dve naselji, ki se nahajata ob avtocesti. Pomembno je vodenje evidence o trenutnem stanju, kar nam bo koristilo ob primerjavi s tem, kako se bo območje v prihodnosti spremenilo. S sprehodom po pokrajini ustvarjamo nekakšen arhiv.

Verjetno ste prehodili veliko kilometrov? Koliko ur ste porabili za sprehode in koliko ljudi se je pridružilo tem sprehodom?

Organizirala sem več kot trideset sprehodov, kar bi bilo približno 500 km prehojene poti. Trajanje vsakega sprehoda se spreminja, povprečje znaša približno 5 ur. Hodila sem z enim spremljevalcem ali  pa z več sto ljudmi, kot na primer 250 študenti arhitekture, krajinske arhitekture in urbanega oblikovanja. Sprehodi imajo različne značaje, nekateri so kurirani, ker pot zaradi ponavljanja sprehodov že poznam. Drugi so bolj raziskovalne narave, kar pomeni, da hodimo po neprehojenih poteh in takrat je skupina primorana ustvari novo skupno pot. Običajno imam vnaprej definirano pot, ker pa je iz zemljevida ali satelitskih posnetkov težko pot natančno določiti, se včasih območje, ki se na zemljevidu zdi prehodno, izkaže kot neprehodno zaradi problemov z lastništvom, zaraslosti z rastlinjem, avtoceste, kamnoloma itd. Poti se spreminjajo tudi glede na to, s čim se med sprehodom srečujemo.

Kaj vam sprehod pomeni? Ali gre za drugačno zaznavanje pokrajine?

Avtocesta skrajša zaznavanje pokrajine, saj jo razreže in preskoči geografske elemente kot so doline, hribi, potoki, vasi, polja, gozdovi, jezera. Ideja sprehoda je nasprotna. Brez krajšanja po različnih bližnjicah je hitrost potovanja počasnejša, zato je tudi doživljanje pokrajine lahko veliko bolj performativno. Z avtomobilom traja izkušnja doživljanja pokrajine manj kot uro, s hojo pa veliko več. S tem, ko se resnično upočasniš, imaš lahko neposreden odnos s pokrajino.

Kako dokumentirate svoje sprehode?

S tem kako dokumentirati in preslikati sprehode se še vedno ukvarjam in razvijam različne načine v kombinaciji s fotografijo in videom. Ponavadi sprehode dokumentiram z GoProjem, ki ga imam pripetega na telo. Po vsakem sprehodu ustvarim videoposnetek in ga objavim na YouTube. Veliko delam tudi na kolažih, dioramah, ki z eno sliko razložijo zgodbo celotnega sprehoda. Dokumentirana imam tudi srečanja s prebivalci, ki iz prve roke povedo kako avtocesta vpliva na območje in kaj pomeni mega infrastrukturni projekt za njihovo življenje. Svoje del širim po družbenih omrežjih, da bi tako seznanila čimvečje občinstvo.

Kaj se dogaja med udeleženci sprehodov?

V skupini ljudi se med osem urnim sprehodom lahko ustvari izjemno intimen odnos. Včasih lahko sprehod postane avantura, ker moramo poiskati prave poti, se skupaj odločiti v katero smer nadaljevati. Tovrstne »odprave v bližino« predstavljajo sprehodi, kjer skupaj raziskujemo neznana območja v zaledju mesta. Ponavadi se med sprehodi spletejo različni odnosi, ki so podlaga za pogovore. To je moj poglavitni cilj projekta, ker bi rada ustvarila platformo za kritično razpravo. S prijatelji si večinoma delimo podobno mnenje o neoliberalnih procesih, ki preoblikujejo mesto, na sprehodih pa lahko srečam ljudi, ki jih v vsakodnevnem življenju ne bi srečala. To se je posebej izpostavilo ob objavi najav in dogodkov preko socialnih medijev, saj se mi pridružijo upokojenci, osnovnošolski učitelji, inženirji, ki na prostor in projekte ne delijo istih pogledov kot jaz. Zato tovrstna srečanja ustvarjajo produktivne možnosti za nove razprave in izmenjave mnenj. Včasih se na sprehodih zgodijo nenačrtovana srečanja z domačini; s pastirjem, čebelarjem ali ljudmi iz vasi je njuno komunicirati. Postanejo udeleženci sprehoda, ker z njimi ugotovimo, kako gradnja avtoceste vpliva in spreminja njihovo življenje.

Kaj pa strokovnjaki, ki so oblikovali generalni urbanistični plan; so se pridružili sprehodu?

Povabila sem ljudi iz različnih lokalnih občin, vendar se do zdaj še nihče ni pridružil.

Ustvarili ste stalno mrežo; kako je voditi takšno skupino ljudi?

To je običajno odvisno od množice in tudi od števila udeležencev. Skupini desetih ljudi lahko deluje resnično uspešno, saj se lahko vsi medsebojno spoznajo. V večjih skupinah, naprimer 30 ljudi, se ponavadi ustvarjajo manjše skupine, ki med seboj ne sodelujejo. Odvisno je tudi od tega kdo pride na sprehod in kaj od njega pričakuje.

Pred kratkim ste organizirali sprehod v Berlinu. Kakšna je vaša ideja sprehodov v prihodnosti?

S svojimi kritičnimi sprehodi poskušam raziskovati transformacije v pokrajinah. Z 10–20 km dolgimi sprehodi tako lažje razumem in opazim trenutne transformacije, obstoječe odnose in procese urbanizacije v različnih mestih. V Istanbulu raziskujem neurbana območja mesta, ki so pod vplivom neoliberalnih procesov urbanizacije. Glede na to, da je danes celoten planet pod vplivom urbanizacije, je definicija kaj je urbano precej vprašljiva. Sprehod po Berlinu je bil del raziskovalne delavnice za kritično geografijo, zato smo bili časovno omejeni. Na sprehodu se nismo osredotočali na neurbanost, temveč smo se fokusirali na metodologijo, z idejo, da gremo iz učilnice in med hojo komuniciramo z ljudmi. Šlo je za dejanje hoje, ki lahko sproža različne pogovore, da smo komunicirali preko hoje po terenu. V svoji podoktorski raziskavi bom razvijala uporabo hoje kot mobilne metodologije, ki jo bom aplicirala tudi na druga mesta.

Nazlı Tümerdem je arhitektka in raziskovalka iz Istanbula. Diplomirala je leta 2008 na Istanbulski Tehnični Univerzi, magistrirala pa leta 2011 na univerzi Bilgi v Istanbulu. Kot arhitektka je sodelovala v različnih arhitekturnih birojih ter predavala na več univerzah. Leta 2016 je bila del ekipe turškega paviljona za 15. beneški arhitekturni bienale o arhitekturi. Na Istanbulski Tehnični univerzi je doktorirala leta 2018  z nalogo »Istanbul Walkabouts: Kritična študija hoje po severnem Istanbulu«. Sprehode po severnem Istanbulu še vedno izvaja kot del raziskovalnega projekta Istanbul Walkabouts. Na katedri za arhitekturo in teritorialno načrtovanje ETH Zurich D-ARCH je začela svoje podoktorsko raziskovanje.

Architectuulovi mestni sprehodi

Rozzol Melara v Trstu

Letošnji Piranski dnevi arhitekture ponujajo priložnost arhitekturnih ogledov Kopra in Trsta. Ogleda bo vodil dr. Boštjan Bugarič iz mednarodne arhitekturne platforme Architectuul iz Berlina. Zaradi organizacije prevoza je število udeležencev omejeno.

Mestni svetilnik v Trstu.

MODERNISTIČNE PLASTI KOPRA 
petek, 22.11.2019
Zbirno mesto in odhod z glavnega trga v Piranu ob 9.00
Čas trajanja sprehoda: 3 ure
 
Zadnji splošni urbanistični načrt Kopra je v 60. letih prejšnjega stoletja izdelal slovenski modernistični arhitekt Edo Mihevc. Sprehod po mestu bo raziskal plasti arhitekturnega opusa Mihevca s prepoznavanjem njegovih arhitekturnih tipologij stanovanjskih in javnih zgradb ter javnih površin Kopra. V kontekstu sodobnih sprememb investitorskega urbanizma bomo predstavljene posledice na zgodovinske plasti arhitekturne dediščine. Obiskali bomo tudi začasni projektni prostor v Mihevčevem Tomosu, ki je del spremljevalnega programa Piranskih dnevov arhitekture. 
 
Cena: 30,00 €
Minimalno število udeležencev: 15
 
TRŽAŠKE BETONSKE ELEGIJE  
nedelja, 24.11.2019
Zbirno mesto in odhod z glavnega trga v Piranu ob 12.00
Čas trajanja sprehoda: 3 ure

Kaj imata skupnega Trst in Berlin? Oba imata stolp svobode. Tržaški svetilnik svobode je z 68 m najvišji svetilnik na svetu. S to višino je za 5,7m premagal berlinski steber svobode Siegessäule, ki meri 62,3 metra. Od obodbja postavitve v začetku dvajsetega stoletja so tako na Trst kot Berlin vplivali različni dejavniki. Družbene spremembe z izmenjavo rezultatov znanosti, industrijskih izdelkov in kulturnih dogodkov so oblikovale poseben karakter obeh mest. Rainer Maria Rilke je v neposredni bližini spisal znamenite Devinske elegije. Obiskali bomo nekaj izjemnih primerov tržaškega brutalizma, s platforme Monte Grisa pa bo pogled segel tudi v Devin.

Cena: 30,00 €
Minimalno število udeležencev: 15

Prijave s potrdilom o plačani kotizaciji sprejemamo do petka, 15. novembra 2019,
na elektronskem naslovu bostjanbbugaric@gmail.com
 
Kotizacijo nakažite na:
Kulturno umetniško društvo C3
Poljanski nasip 60, SI-1000 Ljubljana
IBAN: SI56 0201 0025 8399 915, banka NLB, d.d.
BIC: LJBASI2X
namen plačila: »SPREHOD KOPER« ali »SPREHOD TRST«
koda: OTHR
sklic: NRC

Koprski Muzejski trg

Muzejski trg 25. 10. 2015 (Vir: ekoper)

Muzejski trg leži severozahodno od Titovega trga na najvišjem delu nekdanjega otoka. Od srednjega veka do današnjih dni so ga zaznamovale različne arhitekturne in urbanistične spremembe. Najprej je na trgu stal samostan, ki se je preobrazil v kaznilnico. V 20. stoletju je z osnovno šolo na vzhodnem robu trga dobil obliko trga.

Image result for giacomo fini koper
Tloris dominikanskega samostana je vrisan na načrtu Giacoma Fina iz leta 1619.

Red Dominikancev je v Koper prišel v prvi polovici 13. stoletja in na severozahodnem delu mesta postavil samostan. Samostan je bil leta 1380 na območju Zubenaga med napadom Genovečanov popolnom opustošen. Popolnoma so ga obnovili do leta 1398, ter do leta 1400 zgradili tudi novo cerkev. Zgodba o samostanu se je zaključila leta 1806, ko so ga v celoti razpustili.

Image result for franciscejski kataster koper
Dominikanski samostan je natančeje vrisan v franciscejskem katastru iz leta 1819.

Objekt je do dvajsetih let 19. stoletja služil za namene vojaške bolnišnice, kasneje pa je avstrijska oblast severno polovico samostana podrla in tam zgradila monumentalno kaznilnico. Obzidana zgradba je bila zasnovana kot trdnjava z notranjim dvoriščem, v katerem je bila vkopana cisterna, ki je zagotavljala pitno vodo za potrebe zapora.

Koprska kaznilnica okrog 1959,  kot jo je fotografiral  Ugo Pizzarello.

Po prvi svetovni vojni, ko je Koper pripadel Italiji, se je zapor za te namene uporabljal vse do osvoboditve partizanov leta 1943. Porušen je bil šele leta 1948. Z megalomanskimi posegi je območje kaznilnice popolnoma uničilo tloris samostana. Največji poseg je predstavljala gradnja cisterne, ki je bila na površini okoli 350 m2 vkopana okoli 10 m globoko. Ostanki samostana so se ohranili le na mestih, kjer posegi niso uničili temeljev samostana, torej med prostori zapora in na mestih med zunanjim zidom in zgradbo zapora. Vkopavanje cisterne je uničilo tudi celotno krilo samostana. Iz gradbenega materiala porušenega samostana so gradili objekte po okoliških vaseh.

Del kaznilnice predstavljata cisterni za vodo, večja s premerom 18,9 m in globino 10,5 m ter manjša s premerom 2,8 m in globino 10 m. Večja cisterna (na fotografiji) je zagotavljala vodo za celotno kaznilnico.

Skrbno načrtovan sistem za zbiranje vode je bil oblikovan tako, da se je v zunanji prekat po sistemu kanalov stekala vsa meteorna voda s streh zapora in celotnega dvorišča.

Večja cisterna je zagotavljala vodo za ves zapor. Narejena je bila tako, da se je voda prelivala iz prekata v prekat do sredine, kjer je bila cisterna s pitno vodo. Cisterna je sestavljena iz treh prekatov v obliki prstana. Zunanji prekat je polovičen (oblika polkroga v tlorisu), z zunanjim premerom 18,86 m in notranjim premerom 13 m. Približen volumen zunanjega prekata je okoli 775 m3. Od tam se je voda s črpalko prečrpala v drugi prekat s premerom zunaj 13,00 m in premerom znotraj 5,5 m. Približen volumen vode v tem prekatu je 1081 m3. Skozi filtre se je voda nato pretočila v notranji prekat s premerom 5,5 m in približnim volumnom 206 m3. Vse vrednosti so izračunane za polno napolnjene prekate. (Vir: Primož Predan poročilo iz Varstva spomenikov 46 in magistrsko delo Lovrec Domen).

Po vojni so zapor porušili in na severnem delu zgradili osnovno šolo. Temelji so bili delno zgrajeni iz porušenih ostankov zapora in južnega dela samostana s cerkvijo, ki je bil že prej deloma vključen v zazidavo zapora. V zidove kaznilnice so vzidali gradbeni material pridobljen iz porušenega samostana. Tloris samostana in zapora sta se minimalno prekrivala, saj se je tloris zapora prilagodil glede na samostan. Na relativno kratkih odsekih so za temelje novogradnje uporabili obstoječe temelje zapora. Porušeni samostan je služil kot izvor gradbenega materiala pri gradnji zapora.

Muzejski trg s pogledom na ostanke kaznilnice (foto: T. Grižon, arhiv PJP, d. o. o.)
Idejno zasnovo za Muzejski trg je pripravil Edo Mihevc. (Vir Pokrajinski arhiv Koper)

Vir: Varstvo spomenikov 46 (poročilo pripravil Primož Predan) in Idejna zasnova revitalizacxije Muzejskega trga, Koper (magistrsko delo Lovrec Domen).

Odprti vrtovi Kopra: četrtič!

Bar Cameral v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem vabi na dogodek Odprti vrtovi Kopra v soboto, 22. junija 2019.

Foto © Jaka Ivančič

Letos bodo s strokovno komisijo v sestavi arhitekta in urbanista Marjana Vrabca, agronomke, cvetličarke in zeliščarke Diane Avdič ter novinarja Alberta Cernaza udeleženci odkrivali koprske vrtove ter izbrali letošnjega zmagovalca.

Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem bo organizirala delavnico namenjeno šolskim otrokom. Otroke lahko prijavite na naslov petra.furlan@pef.upr.si ali osebno v Baru Cameral do srede, 19. junija 2019. Število mest je omejeno. Za varstvo otrok bo poskrbljeno.

Strokovne podlage © Ana Kučan

Zaključna prireditev se bo pričela ob 19.00 na vrtu Sv. Ane (Središča Rotunda), kjer bodo razglasili zmagovalce letošnjega natečaja. Ob glasbi kantavtorja Jakoba Kobala bo sledilo neuradno druženje.

S prireditvijo, ki jo finančno podpirajo Mestna občina Koper, ŠOUP in Luka Koper razkrivata organizatorki Nina Krivec Rudolf (Bar Cameral) in Tina Cotič (Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem) skrite zelene kotičke mesta ter na takšen način spodbuditi k trajnostnemu razvoju in širitvi zasebnih zelenih površin v mestu.

Urnik prireditve:

17.00 = zbor v Baru Cameral (Čevljarska ulica 14, Koper)

17.15–19.00 = sprehod po označenih vrtovih

17.15–19.00 = otroška delavnica

19.00–20.30 = podelitev nagrad za Najlepši vrt v mestu 2019 in nastop kantavtorja Jakoba Kobala na vrtu samostana Sv. Ane (Destradijev trg 11, Koper)

* Vstopnica 6 EUR vključuje: kozarec in vrečka, voden obisk vrtov, vodene aktivnosti za otroke, degustacija vin, prigrizek, zaključni koncert.

Natečaj za Odprte vrtove Kopra

Četrta edicija Odprtih vrtov Kopra je pred vrati. Organizatorji uradno odpirajo natečaj in vas vljudno vabijo, da svoj zeleni kotiček v mestu prijavite na odprtivrtovi@gmail.com

Organizatorji bodo, kot vsako leto prej, poskrbeli za prijetno druženje, vodenje po mestu in aktivnosti. Na vas je, da na dan prireditve odprete vrata svojih vrtov.

Koper vmes: Začasni spomeniki

Na 13. mednarodni poletni šoli Muzeji kot kulturni razvojni centri – prihodnost tradicije v organizaciji Oddelka za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ter Inštituta za arheologijo in dediščino UP FHŠ smo v Piranu predstavili delo s študenti predmeta Grajeno okolje in komunikacija v šolskem letu 2018/19 z naslovom Koper vmes: začasni spomeniki.

Projekt sta predstavili Željka Todorkov in Silvija Šutej. Fotografirala je Klara Čalušić.

© Klara Čalušić
© Klara Čalušić
© Klara Čalušić
© Klara Čalušić
© Klara Čalušić

Anketa ZAparkiraj

V okviru diskusij za celostno prostorsko vizijo mesta Koper in participatornim urbanizmom izvajamo okroglo mizo, že četrto v sklopu Koprski optimizem. Vabimo vas, da se razpravi o mobilnosti, dostopnosti, parkiranju in oblikovanju zelenega mesta pridružite tudi z oddajo svojih mnenj preko ankete.

Preberi več “Anketa ZAparkiraj”

Energetska sanacija stanovanjskih stavb arhitekta Eda Mihevca na slovenski obali

Prispevek pripravila Katarina Srnovršnik

Urbanistično in arhitekturno podobo slovenske obale so v povojnem obdobju močno zaznamovala dela Eda Mihevca. Urbanistični in arhitekturni razcvet dobe je dal zagon njegovi ustvarjalnosti, obenem pa omogočil množično produkcijo. Rešitve, ki jih je leta 1963 predlagal v Regionalnem načrtu za slovensko obalo Edo Mihevc, so se s ponovitvami številnih stavb uveljavile kot značilna povojna arhitektura.

Preberi več “Energetska sanacija stanovanjskih stavb arhitekta Eda Mihevca na slovenski obali”