Odprta akademija: Prostor – 5 dogodkov za participatorni urbanizem

Meščanom Kopra se v naslednjih dveh mesecih obeta vrsta iniciativ, spodbud in dogodkov v obliki klicev k akciji skupnosti k soustvarjanju grajenega okolja. Poudarek razvoja mestne gradnje na območju starega jedra s širšo mestno okolico je na vsebinski rabi prostora, ki naj bo ali začasna ali dolgoročno načrtovana. Bistveno je, da se kot protiutež investicijski rabi vzpostavi skupna zavest o osmišljanju nedokončanih oziroma zapuščenih in neustrezno vzdrževanih objektov, o pravici do zelenega mesta, vode in hrane ter kritičnega vrednotenja vsebin. Kot pravijo avtorji programa na kudC3.net:

Preberi več “Odprta akademija: Prostor – 5 dogodkov za participatorni urbanizem”

Prihod križark in masovni turizem

Masovni turizem, s katerim so se do nedavnega soočali predvsem prebivalci osrednjih zahodnoevropskih držav – kot so denimo Italija, Francija in Španija, je v iskanju novih turističnih poti oz. destinacij našel tudi vzhodnejše ter južnejše predele Evrope. Tako tudi v Kopru in drugih obalnih mestih je moč opaziti vedno večjo prezenco pomorskega turizma, najpogosteje v obliki križarskega prometa. To je vsekakor dobrodošla sprememba za tiste, ki se preživljajo s turističnimi panogami, vendar mnogi ob tem opozarjajo na negativne posledice tega procesa, kajti masovni turizem povzroča tako zviševanje stroškov vsakdanjega življenja (na danem turističnem območju) kot tudi zmanjševanje njegovega standarda.

Preberi več “Prihod križark in masovni turizem”

Geološka sestava Slovenskega primorja

GEOLOŠKA SESTAVA SLOVENSKEGA PRIMORJA

Geološke značilnosti Koprskih brd: Koprska brda z geološko-reliefnega vidika uvrščamo med flišna gričevja. Sestavlja jih eocenski fliš. Zanj je značilno, da ni enotna kamnina, temveč skladovnica pomešanih plasti laporja, peščenjaka, apnenca in še nekaterih drugih kamnin. Njegova zgradba je omogočila razvoj površinskega vodnega odtoka, ki je površje razrezal z grapami in dolinami. V slednjih so naplavne ravnice iz gline in ilovice; ponekod so zamočvirjene. Fliš ni odporen proti eroziji, zato hitro razpada, kar omogoča hitrejši razvoj prsti, ki so razmeroma rodovitne. Prevladujč gričevnat relief se proti Črnemu kalu začne strmeje vzpenjati, kjer izrazit kraški rob predstavlja mejo obravnavane pokrajine.

Preberi več “Geološka sestava Slovenskega primorja”

Zakaj obalno cesto »vračajo« ljudem

Marca lani smo bili priča zaprtju obalne ceste z namenom preureditve prostora. Cesta, ki povezuje Izolo in Koper, je sedaj prepovedana za motorna vozila, namenjena pa je predvsem rekreaciji. Ob naznanitvi novega prometnega režima in dolgoletnih načrtov za gradnjo ter modernizacijo obalne ceste smo se srečali z mnogimi članki, v katerih je ta drastična sprememba zabeležena kot »vrnitev ceste ljudem.« To zveni naravnost idealno, sprašujemo pa se naslednje –  kdaj so nam jo vzeli?

Preberi več “Zakaj obalno cesto »vračajo« ljudem”