Pobuda za nujno obravnavo problematike tranzitnega tovornega in turističnega prometa

Avtorica prispevka: Jana Goj Purger, Bertoki, Koper

V bližini otoškega Kopra so »avtohtona« vaška in novonastala naselja, ki se zraščajo v novodobno »somestje« in sodelujejo v nenačrtovanosti prostora in prometa.  V nadaljevanju je vsebinski del pobude posredovane na MOK za nujno obravnavo problematike tranzitnega tovornega in turističnega prometa v območju med državno mejo z Italijo in mestom Koper. 

Preberi več “Pobuda za nujno obravnavo problematike tranzitnega tovornega in turističnega prometa”

Polovično mesto

Dokumentarni film Polovično mesto beleži vpliv nedokončanih arhitektur v urbanem prostoru Kopra. Zgodba o samoumevnem življenju prebivalcev s sodobnimi nedokončanimi ruševinami. Ker prebivalci niso ozaveščeni o pomenu soudeležbe in lastnih pravicah do oblikovanja mesta, se je v Kopru šestnajst let razvijalo javno-zasebno partnerstvo za potrebe investitorskega urbanizma. Eden izmed bolj vidnih rezultatov je nedokončana zgradba Solis. Zgodba dokumentarca se začne leta 2017, ko po več kot desetih letih nedokončano ruševino odkupi privatni investitor. Štiri leta kasneje se zaradi manipulacij in političnih podkupovanj dokonča del, v katerem se nahaja olimpijski bazen. Uporabniki neuspešno naložbo investitorskega urbanizma prevzamejo kot nekaj samoumevnega. 

Preberi več “Polovično mesto”

Koprski optimizem aprilske okrogle mize o arhitekturi mesta Koper v sliki in s komentarji sogovornikov

Okroglo mizo o arhitekturi mesta Koper, ki je 18. aprila potekala v Galeriji Loža (Loggia), sta zaznamovala nadpovprečen obisk in izjemen izražen interes obiskovalcev. Privabila pa ni le občanov, študentov in ostalih, ki se zavzemajo za družbeno usmerjeno prostorsko ureditev mesta namesto investitorskega urbanizma, katerega žrtev je v zadnjih desetljetjih postalo naše sončno univerzitetno mesto. Pridružili sta se nam tudi medijski hiši Radio Koper in RTV SLO.

Preberi več “Koprski optimizem aprilske okrogle mize o arhitekturi mesta Koper v sliki in s komentarji sogovornikov”

Koper. Obalno mesto številnih obrazov.

Koper v sliki in besedi skozi projekt študentov FHŠ UPR

Študenti FHŠ UPR smo v marcu in aprilu 2019 pod vodstvom doc. dr. Boštjana Bugariča med občani in drugimi mimoidičimi z anketo na temo začasne rabe in strateška izhodišča prostorskega načrta prebujali čut po rabi prostora v družbene namene. Predlogi, ki so iz zbranih odgovorov sestavili pomenljivo poročilo, so tako konec marca v imenu vseh Koprčanov in Koprčank dosegli svoj cilj: Mestno občino Koper.

Preberi več “Koper. Obalno mesto številnih obrazov.”

Predlogi na Strateška izhodišča prostorskega razvoja Mestne občine Koper

Na podlagi anketne raziskave skupine študentov UP so občani Kopra podali komentarje s potrebami, idejami in željami za prostorski razvoj mesta. V skupnem dokumentu se je oblikovana analiza s skupinskim predlogom na strateška izhodišča prostorskega razvoja MOK. V anketi je sodelovalo 50 naključnih občanov. Predlogi vključujejo možnosti začasne rabe zapuščenih objektov in javnih prostorov v mestnem jedru Kopra ter vpeljavo participatornega proračuna, ki se je že oblikoval v nekaterih slovenskih občinah. Kljub zavedanju, da so nekateri prostori zasebni, bi jih bilo smiselno v sodelovanju z MOK nameniti umestitvi različnih začasnih vsebin, ki bi pripomogle k kontinuirani rabi in preprečile dolgoročno propadanje teh prostorov. Objekti bi v določenem obdobju dobili začasne vsebine z uporabniki, ki bi za objekte skrbeli. V znanstveni literaturi se v sodobnem kontekstu začasna raba prostora nanaša na uporabo, ki se vrši med dvema institucionaliziranima rabama določenega prostora. Gre za vmesno obdobje, ki nastopi med dvema institucionaliziranima (trajnima) rabama prostora. V večini primerov gre za kratkoročne projekte, ki neizkoriščenemu ali praznemu prostoru prinašajo družbi ali gospodarstvu koristno kreativno novo rabo.

Preberi več “Predlogi na Strateška izhodišča prostorskega razvoja Mestne občine Koper”

Odprta akademija: Prostor – 5 dogodkov za participatorni urbanizem

Meščanom Kopra se v naslednjih dveh mesecih obeta vrsta iniciativ, spodbud in dogodkov v obliki klicev k akciji skupnosti k soustvarjanju grajenega okolja. Poudarek razvoja mestne gradnje na območju starega jedra s širšo mestno okolico je na vsebinski rabi prostora, ki naj bo ali začasna ali dolgoročno načrtovana. Bistveno je, da se kot protiutež investicijski rabi vzpostavi skupna zavest o osmišljanju nedokončanih oziroma zapuščenih in neustrezno vzdrževanih objektov, o pravici do zelenega mesta, vode in hrane ter kritičnega vrednotenja vsebin. Kot pravijo avtorji programa na kudC3.net:

Preberi več “Odprta akademija: Prostor – 5 dogodkov za participatorni urbanizem”

Prihod križark in masovni turizem

Masovni turizem, s katerim so se do nedavnega soočali predvsem prebivalci osrednjih zahodnoevropskih držav – kot so denimo Italija, Francija in Španija, je v iskanju novih turističnih poti oz. destinacij našel tudi vzhodnejše ter južnejše predele Evrope. Tako tudi v Kopru in drugih obalnih mestih je moč opaziti vedno večjo prezenco pomorskega turizma, najpogosteje v obliki križarskega prometa. To je vsekakor dobrodošla sprememba za tiste, ki se preživljajo s turističnimi panogami, vendar mnogi ob tem opozarjajo na negativne posledice tega procesa, kajti masovni turizem povzroča tako zviševanje stroškov vsakdanjega življenja (na danem turističnem območju) kot tudi zmanjševanje njegovega standarda.

Preberi več “Prihod križark in masovni turizem”

Geološka sestava Slovenskega primorja

GEOLOŠKA SESTAVA SLOVENSKEGA PRIMORJA

Geološke značilnosti Koprskih brd: Koprska brda z geološko-reliefnega vidika uvrščamo med flišna gričevja. Sestavlja jih eocenski fliš. Zanj je značilno, da ni enotna kamnina, temveč skladovnica pomešanih plasti laporja, peščenjaka, apnenca in še nekaterih drugih kamnin. Njegova zgradba je omogočila razvoj površinskega vodnega odtoka, ki je površje razrezal z grapami in dolinami. V slednjih so naplavne ravnice iz gline in ilovice; ponekod so zamočvirjene. Fliš ni odporen proti eroziji, zato hitro razpada, kar omogoča hitrejši razvoj prsti, ki so razmeroma rodovitne. Prevladujč gričevnat relief se proti Črnemu kalu začne strmeje vzpenjati, kjer izrazit kraški rob predstavlja mejo obravnavane pokrajine.

Preberi več “Geološka sestava Slovenskega primorja”

Zakaj obalno cesto »vračajo« ljudem

Marca lani smo bili priča zaprtju obalne ceste z namenom preureditve prostora. Cesta, ki povezuje Izolo in Koper, je sedaj prepovedana za motorna vozila, namenjena pa je predvsem rekreaciji. Ob naznanitvi novega prometnega režima in dolgoletnih načrtov za gradnjo ter modernizacijo obalne ceste smo se srečali z mnogimi članki, v katerih je ta drastična sprememba zabeležena kot »vrnitev ceste ljudem.« To zveni naravnost idealno, sprašujemo pa se naslednje –  kdaj so nam jo vzeli?

Preberi več “Zakaj obalno cesto »vračajo« ljudem”