I feel or I fell (Slovenia)?*

Slovenija se je v tujini promovirala z nosilnim stebrom ekologije v kampaniji „I feel sLOVEnia“. Samoreprezentacija same sebe kot ekološke države, ki obiskovalcem omogoča dostop do neokrnjene narave na sončni strani Alp.

Plakat kampanije Jaz čutim Slovenijo.

Na spletni strani turistične organizacije je zapisano, da je »zelena osnova znamke I FEEL SLOVENIA. V Sloveniji je zelena več kakor le barva – je »slovenska zelena«. Barva, ki izraža ravnotežje med umirjenostjo narave in prizadevnostjo Slovencev, je torej ključni del prepoznavanja te znamke. Govori o neokrnjeni naravi in naši odločenosti, da jo kot tako tudi ohranimo oz. da naš razvoj načrtujemo sonaravno. Izbira zelene barve je jasna – odseva veliko gozdnatost Slovenije (kar dve tretjini naše države prekrivajo gozdovi), neokrnjeno naravo in naše prizadevanje, da taka tudi ostane. Simbolizira ravnotežje življenjskega sloga, ki združuje prijetno vznemirjenost, s katero uresničujemo osebne želje, s skupno vizijo, da gremo naprej z naravo. Slovenska zelena zaznamuje tudi našo usmerjenost v elementarno, v to, kar čutimo pod svojimi rokami. Potrjuje skladnost vseh čutov, s katerimi doživljamo Slovenijo.«

»Vizija znamke I FEEL SLOVENIA: Želimo postati država, ki bo zgled kakovosti življenja. To poskušamo doseči z usmeritvijo v organski razvoj, ki je jedro naše vizije, in sicer s posebno, nišno gospodarsko usmeritvijo. Podpiramo tehnološki napredek z upoštevanjem narave.Ustvariti hočemo odgovoren pristop do Slovenije, kakršno si želimo za zanamce, ter prispevati k ohranitvi in razvoju kakovosti življenja v njej.S prizadevnostjo se lotevamo poslovnih ciljev, pri čemer je ena izmed ključnih vrednot odgovornost. Želimo si vlaganja v dejavnosti, v katerih smo najboljši, pri tem pa podpirati inovativnost, ustvarjalnost, znanje in slovenske primerjalne prednosti«

Čistoča in prikazi narave so bili temeljni element promocijskega spota, a žal oglasom ni vedno za zaupati. Eno izmed pomembnih naravnih bogastev Slovenije je poleg gozdov zagotovo tudi Jadransko morje. Veliko držav na svetu nima dostopa do morja, kar onemogoča razvoj morskega turizma. Morje je pomembno tudi zaradi geo-političnih in gospodarskih razlogov, saj omogoča razvoj številnih gospodarskih vej kot so denimo: ribolov, ladjedelništvo, storitve pristanišča ter turizem. Vse naštete stvari pa država, ki ji je dostop do morja postal nekaj samoumevnega, velikokrat spregleda oz. ne ravna ustrezno z bogastvom, ki ga poseduje. 

Onesnaževanje morja,  je prav zagotovo  največji problem Slovenije. Znani so številni incidenti na morju oz. na obali, ki so ogrozili naravno bogastvo in normalno življenje ljudi v obalnih mestih. Katastrofe povezane z naravno, so skoraj vedno povzročene s strani ljudi. 

Razlitje nafte v morju. Foto Reuters

Najbolj znan primer onesnaževanja Jadranskega morja se je zgodil leta 2005, ko se je v koprskem pristanišču izlilo več sto litrov pogonskega goriva iz ladje privezane v pristaniškem bazenu (Delo). Približno 300 kvadratnih metrov velik črn oljni madež je opazil varnostnik Luke Koper, ki je pristojnim organom prijavil incident. Na srečo so pristojne institucije hitro in kakovostno ukrepale ter naftni madež odklonile iz morja ter tako preprečile večjo naravno katastrofo. Podoben primer ekološke katastrofe se je zgodil leta 2019, ko je pri Hrastovljah iztiril tovorni vlak. Nekaj deset tisoč litrov kerozina je končalo v naravi, s čimer je bila ogrožena oskrba s pitno vodo mest na slovenski obali. Incident pri Hrastovljah pa prav zagotovo ni edini, saj se podobni incidenti, ki so potencialno zelo nevarni za distribucijo pitne vode, dogajajo izven dosega medijev in javnosti (Delo). 

V slovenskem morju zastaja precej plastike in mikroplastike. Foto: Radio Koper

Drugi veliki problem obmorskih dežel so smeti in plastika v morju. Jadransko morje je zaradi zaprte oblike eno izmed najbolj onesnaženih morij na svetu. Dragul poroča, da predstavlja plastika v Jadranu 60-80% vseh odpadkov. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo da 80% plastike prihaja s kopnega. Smeti ne kvarijo le izgleda vode temveč tudi močno vplivajo na življenje morskega sveta ter posledično tudi na kakovost življenja vseh ljudi, ki konzumirajo ribe in druge morske sadeže. Slovensko morje je z vidika kemijskih spojin zelo čisto, saj posodobljeni čistilni napravi prečiščujeta komunalne odpadke. Se pa v Slovenskem morju nahaja več mikroplastike kot drugje po Jadranu. To naj bi bilo odvisno tudi z razmerami v Tržaškem zalivu saj naj bi bila tu zelo zaprta cirkulacija, izmenjava z odprtim morjem na severnem jadranu je omejena, zato se na slovenski obali kopiči mikroplastika kot tudi drugi onesnaževalci.  

Onesnaženje s plastiko ima na morje ogromen negativen učinek. Foto: Regional obala

Konzumacija morskih dobrin je še posebej težavna, ko se zavedamo količine težkih kovin, ki jih Slovenija kot visoko industrializirana država odlaga v morje. Šuligoj v Delu poroča, da sodijo tržaški zaliv, porečje Soče in Idrijce med evropsko najbolj onesnažena območja z živim srebrom, zato bi moralo biti prebivalstvo posebej pozorno do vprašanj in posledic nadaljnjega onesnaževanja okolja s to težko kovino . Na podlagi raziskave inštituta Jožef Štefan ter študije drugih mednarodno relevantnih inštitucij je problem živega srebra v temn, da kroži v okolju kot ping pong žogica. Dokler ostane v svoji anorganski obliki, ni nikomur nevaren, problem se pojavi, ko spremeni kemijsko obliko in kot metil živo srebro začenja vstopati v življenjske procese. Najprej vstopi v bakterije, nato v plankton, v ribe, in v vse višje vrste. Največo vsebnost  metil živega srebra imajo morski psi, mečarice, tune, v severnem Jadranu pa tudi ugorji. Idrijca in Soča vsako leto prineseta v Tržaški zaliv 1,5 tone živega srebra, čeprav rudnik že vrsto let ni več aktiven. Vode izpirajo nekdanje rudniške ostanke, saj je rudnik deloval 500 let. Doslej so vode v ta zaliv odložile 35.000 do 40.000 ton živega srebra.

Mikroplastika se v ribi kopiči.

Zapiranje oči pred onesnaževanjem je trajalo toliko časa, dokler ljudje niso občutili fizične posledice. Tako se je nekaj deset turistov in domačinov leta 2019 zglasilo pri osebnih zdravnikih zaradi težav s prebavnim traktom in vnetjem ušes. Mateja Bržan za Radio Koper poroča, da so se vsi oboleli kopali na koprskem kopališču Žusterna. Vzrok težav so bile bakterije oziroma fekalno onesnaževanje. Država je preprečila kopanje na plaži v Žusterni ter poostrila nadzor a vendarle težav s kanalizacijo ni popolnoma rešila. Kot so strokovnjaki ARSO pozneje ugotovili, se je zaradi večjega tekstilnega predmeta zamašil kanalizacijski sistem. Ob čiščenju jaška pa se je zgodilo iztekanje fekalnih voda v hudournik. Po navedbah občine je šlo za manjši izpust fekalnih voda.

Onesnaženost Jadrana je dosegla takšne razsežnosti, da so bile fekalije v bližini Vodnjana v Istri zabeležene celo na vesoljskih posnetkih.

 Težava z odvajanjem blata v morje je nekaj kar se brez trajnostne rešitve vedno znova ponavlja. Podoben primer kot v Žusterni se je zgdoil tudi med turistično sezono v Portorožu. Portoroška plaža se že vrsto let spopada z umazanim morjem, poleg alg se pojavljajo tudi različni odpadki in blato. Vse to je zelo neprijetno ne le za turiste temveč tudi za domačine in družbo na sploh, najbolj pomemben pa je vpliv odpadkov na okolje. Leta 2017 je bilo kopališče Vila Park v Portorožu zaradi fekalnega onesnaženja zaprto tri dni. Onesnaženje je bilo ugotovljeno ob rednem monitoringu vode. Kopalna voda na plažah je bila zaradi napačnega vodenja onesnažena na različnh lokacijah, v Savudriji, sv. Katarini v Ankaranu, v Kopru in Piranu, kot poroča Nataša Hlaj za Primorske novice.

Razen tega je Tržaški zaliv onesnažen tudi z industrijskimi odpadki in z odpadnimi vodami. Zaradi relativne plitkosti zaliva so v precejšnji meri škodljivi tudi odpadki turističnih jaht in predvsem čiščenje rezervoarjev večjih tankerjev, ki se opravlja tudi sorazmerno daleč od obale. Tudi koprski “Kanal Grande” je primer  rednega onesnaženja, prav Ilona Dolenc za Primorske novice, saj so Koprčani priče pogostim prizorom zaskrbljujoče količine pene v vodi v kanalu.

Ob črpališču v koprskem kanalu Grande med parkom in odbojkarskimi igrišči se pojavlja penjenje vode.

Leta 2016 je Slovenija v Ustavo zapisala pravico do pitne vode. Paradoksalno je državni zbor Slovenije na pobudo vlade Slovenije konec marca 2021 sprejel novelo zakona o vodah. Tako je vlada omogočila širitev posegov na vodna priobalna zemljišča. To v praksi pomeni da je vlada omogočila gradnjo objektov v vodovarstvenem področju. Slednji zakon potencialno ogroža temeljno pravico, ki je zapisana v Ustavi ter so ekološka združenja poklicala k zbiranju podpisov za referendum o novem zakonu.

Ustava RS

*Vse orisane zgodbe in medijska poročanja bolj kot jasno dokazujejo naš odnos do narave. I feel sLOVEnia (Jaz čutim Slovenijo (ljubezen)) pravzaprav iz dneva v dan postaja slogan I fell -Slovenia (Jaz sem padla – Slovenija). Padec se nanaša na ekološke standarde ter padec temeljnih človeških vrednot, ki se kažejo v odnosu do narave. Slovenija si večjih naravnih katastrof ne more privoščiti. Namesto, da bi vodne vire pazljivo ohranjala in vzdrževala se je država odločila postopati po logiki neoliberalnega kapitalizma, ki ruši vse, kar onemogoča neskončno akumulacijo kapitala. Vprašanje je le do kdaj bo to mogoče oziroma ali bo s časom že prepozno ukrepati.

***

Pripravili: Golijanin Milica, Krek Urška, Milosavić Nikola, Novak Rok, Todorović Milica, Vrljić Marko // študenti in študentke UP FHŠ Mediji in komniciranje, predmet Grajeno okolje in komunikacija, mentor doc. dr. Boštjan Bugarič

Kako najbolje razvijati mesta

Do decembra 2021 so vse lokalne skupnosti v Sloveniji dolžne vizijo svojega prostorskega razvoja opredeliti z občinskim prostorskim načrtom. Kako se bodo prihodnosti lotili v Kopru?

V Mestni občini Koper se je nabralo že več kot sedem tisoč pobud občanov. Ena od iniciativ za razvoj prostora je Avtomatik delovišče, skupina 20 akterjev z različnih področij, ki si prizadevajo za med seboj povezan razvoj mesta in ustanovitev neodvisnega urbanističnega sveta. Deloval bi kot mediator v povezavi z županom, mestnim urbanistom in javnostjo.

“Obkrožiti se moraš s pravimi ljudmi. Delujemo brez denarnih sredstev, gre za socialni kapital. S tem prostorom želimo prebuditi kulturni kapital mesta, obuditi javno dobro. Nimamo želje po dobičku in komercialnih vsebinah, prostor za izražanje želimo dati različnim ljudem in skupinam. Gre za družbeni eksperiment. Časovna omejenost dela človeka nesigurnega, hitro mora izvajati projekte, a vsaj leto dni bi potrebovali, da bi stvar dobila nek okvir.” – Tina Cotič

Sogovorniki: 

  • arhitekt Boštjan Bugarič, ki kot arhitekt deluje med Koprom in Berlinom, v Berlinu na mednarodni arhitekturni platformi Architectuul
  • arhitektka Tina Cotič s koprske Pedagoške fakultete, ki v svoji doktorski dezertaciji raziskuje začasno rabo prostorov v koprski občini
  • krajinska arhitektka Mateja Filipič, ki je diplomirala na temo oblikovanja valobranov na slovenski obali
  • arhitektka in dolgoletna urbanistka v občini Izola Jana Purger

Transformacije v teoriji – aktualne raziskave

Konferenca Transformacije v teoriji – aktualne raziskave, ki je potekala 29.09.2020 v Kavarni Loža v Kopru, v organizaciji ALUO, UP PEF, MOK in Avtomatik Delovišča, je bila namenjena znanstveni refleksiji pojavov, procesov in transformacij, ki zaznamujejo in določajo aktualno stanje na področju likovne umetnosti, likovnega oblikovanja in njune – teoretske, izobraževalne, galerijske, hermenevtične, kritiške, konservatorske-restavratorske – infrastrukture.

Del razprave je bil namenjen sodobnemu širjenju področja in pojma umetnosti pa tudi refleksiji t. i. »vmesnih« umetnostnih področij, kakršno je vmesno področje med sodobno scensko in likovno umetnostjo (v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo).

Prispevki bodo praviloma še neobjavljena poročila o rezultatih najnovejših teoretskih raziskav, ki jih izvaja katedra za teoretske predmete UL ALUO in vabljeni referenti, se pravi poročila o raziskavah s področja umetnostne zgodovine, likovne teorije, estetike, umetnostne teorije, teorije in zgodovine oblikovanja, teorije in zgodovine konservatorstva-restavratorstva, scenske in vizualne umetnosti itd.

izr. prof. mag. Lucija Močnik Ramovš, dekanja UL ALUO
Prof. dr. Jožef Muhovič (UL ALUO): Transformacije v umetnostnem prostoru pozne moderne
Izr. prof. dr. Aldo Milohnić (UL AGRFT): Aktualni prispevki k teoriji in zgodovini gledališča upora
Izr. prof. dr. Nadja Zgonik (ALUO): Zadnji projekt skupine OHO
Doc. dr. Barbara Predan (UL ALUO): Skozi zrcalo: iskanje smisla v jeziku oblikovanja
Izr. prof. dr. Petra Černe Oven (ALUO): Transformacija jezika z oblikovanjem: od govorjene do vizualne besede

Spletni Zbirnik za odprto razpravo o praksah urejanja prostora

“V zadnjih letih se v Kopru – ki pa ni izjema med obalnimi mesti – vrstijo prenove starih stanovanjskih zgradb. Med temi je vse več tudi neposrečenih rešitev,” piše Lea Širok za RTVSLO.

Zazidan vhod Borilnice na Kreljevi v Kopru.

Glavni namen Zbirnika, ki deluje v okviru Avtomatik Delovišča, je spodbuditi razpravo o dobrih in slabih praksah urejanja prostora in s tem spodbuditi družbeno uporabo prostorov v slovenski Istri.

Koprska drevesa

Na sprehod med koprskimi drevesi sta nas povabila dr. Peter Glasnović z Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP FAMNIT ter dr. Neža Čebron Lipovec z Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ s petimi študenti in študentkami bioloških in računalniških programov UP FAMNIT ter tremi študentkami humanističnih programov UP FHŠ. 

“Drevesa mestno okolje ščitijo pred vremenskimi pojavi ter okoljskimi obremenitvami, kot sta onesnaževanje in hrup, hkrati pa predstavljajo življenjski prostor številnim živalskim vrstam. Vzdrževanje in izgled dreves v mestih je zrcalo našega odnosa do naravnega in družbenega okolja, zato nas upravičeno zanima tudi odnos do njih v našem neposrednem okolju, torej v mestu Kopru,” pravijo sodelavci projekta.

V okviru projekta ZDrevKO iz programa »Po kreativni poti do znanja« je ekipa aktivno proučevala raznolikost dreves v historičnem mestnem jedru Kopra z vidika raznolikosti, značilnosti in tudi družbene vloge v prostoru. Na tej povezavi najdete tudi natančen načrt s popisom dreves na območju historičnega mestnega jedra Kopra.

Ste vedeli, da se je na Cankarjevi ulici nahajal kostanjev drevored, ki so ga posekali za kurjavo? Obiskali smo tudi najstarejšo platano v historičnem jedru in se na Pristaniški ulici spraševali o drevesih, ki morebiti ponujajo več sence kot jih trenutno Vašingtonska palma (Washingtonia Robusta).

Nova publikacija “Katera vprašanja zastavlja oblikovanje?”

Koncno je izdana publikacija Questions Raised by Design (v angleškem jeziku) avtoric Michale Lipková in Barbare Predan!

V Avtomatik Delovišču v pritličju Tomosovega bloka v Kopru se je februarja 2020 odvila delavnica in razstava Katera vprašanja zastavlja oblikovanje?. Rezultat delavnice je brezplačna publikacija, ki so jo pod mentorskim vodstvom Barbare Predan in Michale Lipkove pripravili tudi mladi kreativci in podiplomski študenti industrijskega oblikovanja, Matevž Breznikar, Valeska Rimele, Pami Prevolnik, Martin Pevec, Dea Beatovikj, Deja Kofol, Tino Duralija in Jon Schwarzmann, Žiga Žalec. Projekt je vodil Boštjan Bugarič iz Avtomatik Delovišča.

Uvod: Boštjan Bugarič
Uvod v razstavo: Matevž Breznikar
Prevod: Tadej Rosa, Jezikovna zadruga Soglasnik Lektura: Fiona Thompson, Jezikovna zadruga Soglasnik
Oblikovanje: Chmela
Photographs: Aleš Rosa and authors
Založila: Pekinpah in Faculty of Architecture, STU in Bratislava

Delavnico in razstavo je finančno podprla Mestna občina Ljubljana. Koproducenti: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL, KUD C3 (s finančno podporo Centra za kreativnost), Društvo Pekinpah (s finančno podporo Mestne občine Ljubljana)

Koper ne prižiga luči v temi

Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić

Historično mestno jedro Kopra je na južnem in zahodnem delu presvetljeno zaradi vpliva osvetlitve Luke Koper in območja nakupovalnih središč. V kontrastu s slednjima pa so ulice, prehodi in območja v notranjosti mestnega jedra slabo ali popolnoma neosvetljena. Zaradi tega so večerni sprehodi znotraj opustelega mesta neprijetni, saj se v njem razvija vse več vandalizma.

Analiza neosvetljenih ulic v historičnem mestnem jedru Kopra . | Načrt © Avtomatik Delovišče

KS Koper-Center je 30. januarja 2020 Avtomatik Delovišče organiziralo sprehod skozi najbolj problematične in neosvetljene točke mesta, ki smo jih zabeležili, posneli in označili na zemljevidu. Na podlagi urbane akupunkture je za Mestno občino Koper pripravljen zemljevid in seznam neosvetljenih ulic kot osnova za izvedbo ukrepov na področju izboljšanja osvetlitve v historičnem mestnem jedru Kopra:

  • Izolska vrata
  • Mladinska ulica
  • Dellevallejeva ulica
  • Kettejeva ulica
  • Župančičeva ulica
  • Petronijeva ulica
  • Kreljeva ulica
  • Pobegova ulica
  • Ulica agrarne reforme
  • Kačja ulica
  • Marušičeva ulica
  • Ulica stare pošte
  • Zlatičeva ulica
  • Santorijeva ulica
  • Tumova ulica
  • Zadružna ulica
  • Obzidna ulica
  • Kosovelov trg
  • Pri trgu Muda
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić

Denis Sabadin v tekstu V temi so prižgali svetlobo za Primorskse novice med drugim o urbani akciji zapisal “Približno 40 sprehajalcev se je v četrtek na lastne oči prepričalo, da so takšni sprehodi neprijetni, nad čemer se pritožuje tudi vedno več lokalnih prebivalcev. Presenetljivo se je izkazalo, da med najbolj neosvetljena območja ne spada Bošadraga, temveč drugi predeli, na primer Kettejeva ulica, Pobegova ulica, Ulica Agrarne reforme, podhod v Župančičevi ulici.”

Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić

Tudi drugi prebivalci mesta in zainteresirana javnost lahko v naslednjih tednih na elektronski naslov avtomatikdelovisce@gmail.com posreduje opis kritičnih in neosvetljenih ulic in trgov mesta, ki jih bomo dodali na zemljevid .

Prenova Muzejskega trga v Kopru

V okviru Zbornice za arhitekturo in prostor ZAPS je bil po naročilu Mestne občine Koper leta 2006 razpisan Javni odprti enostopenjski idejni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za posamezna območja mesta Koper, med drugim tudi za območje Muzejskega trga.
Foto © Zdravko Primožič, Primorske Novice

Kaj pomeni urejanje javnih prostorov po načelih javno- zasebnega partnerstva predstavlja zatečeno stanje. Gradbeništvo in arhitektura je v letu 2008 zaznala velik upad projektov zaradi svetovne krize, ki se je najbolj izrazil na grajenem okolju. Za uravnotežen razvoj javnega urbanega prostora je potreben participatoren proces različnih akterjev. Za pripravo in izvedbo natečaja leta 2006 je MOK vložila ogromen finančni delež, saj se je predvidelo urejanje javnih prostorov kot se nikoli v samostojni državi. Kako bo struktura garažne hiše celostno vpeta v koncept razvoja javnega trga nad njo pa bo najbrž pokazala javna razgrnitev, kjer bi za načrtovanje javnega prostora vključili tudi potrebe prebivalcev mesta.

Tloris rešitve treh trgov. Vir © Multiplan arhitekti

Leta 2006 je ocenjevalna natečajna komisija v sestavi Andrej Mlakar, u.d.i.a. (predsednik), Igor Hrvatin (podpredsednik), Zdravko Hočevar, u.d.i.s. (MOK), Darko Grad, univ.dipl.prav. (MOK), Marko Einspiler, u.d.i.a. (MOK), prof. Janez Koželj, u.d.i.a. (ZAPS), Maja Simoneti, u.d.i.k.a. (nadomestna članica ZAPS), Sonja Škodnik, u.d.i.a. (nadomestna članica MOK), Jani Bačič, podžupan MOK, prof. dr. Ana Sonja Hoyer, konservatorska svetnica in izvedenka za kulturno dediščino ter poročevalki Valnea Družeta, u.d.i.a., Jana Gojanovič Purger, u.d.i.a. in skrbinca mag. Barbara Žižič, u.d.i.a. v poročilu za strokovno najprimernejšo rešitev izbrala projekt Multiplan arhitektov.

V poročilu je komisija zapisala sledeče:”Avtorji razvijajo zasnovo oživitve vseh treh obodnih trgov. Parkirno hišo na Muzejskem trgu obravnavajo kot strukturo, ki povezuje nivo starega mesta z novo obvoznico. Muzejski trg je zamišljen kot osrednji trg tega dela mesta in urbanistična poteza v simetrali celotne ureditve.  Zasnova temelji na sodobnem oblikovanju treh trgov za tri namene, ki imajo temu ustrezne različne talne ureditve in opremo. Tako nastane niz različnih ambientov, zgodovinski Muzejski trg z rekonstruiranim srednjeveškim tlakom, izpraznjen osrednji Senčni trg, namenjen prireditvam, in Razgledni trg za posedanje. Sekvence posameznih trgov zaznamujejo ploščad v obrisu cerkve Sv. Dominika, univerzitena stavba s prostorno praznino preddverja, ki jo dopolnjuje streha senčil nad ploščadjo, ter iztek proti Belvederju. Oblikovanje trgov je sodobno in umirjeno, tako da ustvarja ozadje dogajanju, ki ga omogoča. Paviljon z vstopom peščev v garažo je postavljen in oblikovan skladno s celoto, prav tako je z diskretno zarezo v brežino primerno oblikovan uvoz v garažo. Arhitektura trga je zasnovana v obliki krajine, ki čaka na dogodek. Oblikovana je sodobno in umirjeno tako, da se prilagaja različnim značajem in merilom prostora. Žirijo je prepričalo bistvena kvaliteta rešitve, ki iz obstoječega nasprotja z moderno govorico in dinamično kompozicijo ustvarja sintezo med sodobnim in zgodovinskim mestom. Zato je predlog nagradila s prvo nagrado.

Zgodba o urbani praznini

Prvonagrajena arhitekturna rešitev Multiplan arhitektov celovito obravnava območje vseh treh trgov in ne vsakega posebej. S tovrstno obravnavo predstavlja kontinuirano in celovito rešitev celotnega območja severnega roba historičnega mestnega jedra. Javne urbane prostore trgov, ki se nahajajo znotraj (mestne) lupine označijo arhitekti kot praznine, ki ustvarjajo konstantno napetost in s tem sooblikujejo atmosfero in odnose med posameznimi oblikami. Praznina trgov je slika nevidnega mesta, ki je določena in definirana z grajenim okoljem in oblikuje zgodbo o prostorski celoti. Praznina predstavlja območje za načrtovanje/ustvarjanje prostorskih napetosti, situacij in odnosov med dvema poloma.

Tloris Vergerijev trg © Multiplan Arhitekti
Pogled na Vergerijev trg © Multiplan Arhitekti
Drevesa Vergerijevem trgu © Multiplan Arhitekti

Avtorji projekta Multiplan arhitekti tako s celostno zasnovanim projektom ureditve treh trgov dokazujejo potrebno po celoviti obravnavi javnih prostorov mesta z minimalnimi posegi, ki upoštevajo lokacijske danosti in omogočaji pripovedovanje različnih zgodb skozi spreminjanje urbane narave območja.

Dišeči Nazorjev trg © Multiplan Arhitekti

Kako se v primeru naročanja preko javno-zasebnega partnerstva napačno rešuje strokovne, arhitekturne, urbanistične in konservatorske probleme je lahko po končani izvedbi projekta vidno na javnem prostoru, ki se zaradi nezrelih odločitev krči ali pa dobiva neuporabne površine za uporabnike. Pri neupoštevanju stroke se dolgoročno pokažejo posledice, ki so vidne ne neustrezno uporabljenih materialih, neprimernemu oblikovanju za različne uporabnike ter prevsem v porabljenem finančnem deležu.

Peskovnik za otroke, dišavnice, klopi in pergola oblikujejo mediteransko vzdušje in prostor druženja na novo oblikovanem Nazorjevem trgu. © Multiplan Arhitekti
Nazorjev trg © Multiplan Arhitekti
Muzejski trg z garažno hišo © Multiplan Arhitekti
Stopnišče namesto neumesno zasnovanega dvigala © Multiplan Arhitekti

Ureditev Belvederja z Muzejskim trgom

Iz magistrske naloge Tjaše Kogovšek Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Kopra – Urbana regeneracija na območju Belvederja, ki jo je 27.03.2020 uspešno zagovarjala na Fakulteti za arhitekturo univerze v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. doc. dr. Alenka Fikfak in somentorja doc. dr. Boštjana Bugarič, vam predstavljamo zeleno ureditev Belvederja v Kopru.

Pogled na mestno jedro leta 1980.
Pogled na mestno jedro Kopra 2020.
Območje obdelave.

Belveder se nahaja na severnem delu historičnega mestnega jedra, na zavidljivi lokaciji s pogledom na obalo, marino, terminal in odprto morje, katerega pa trenutno zmoti tudi pogled na parkirišče ob morju, pretirano asfaltirane površine neurejen potniški terminal in hrupne žerjave Luke Koper.

Urbanistični koncept (Slika 1)

Urbanistični koncept (slika 1) predvideva zaprtje ulice Belveder, katera se ozeleni in predstavlja zeleno mejo med mestnim jedrom na višjem nivoju in obalnim pasom na nižjem nivoju. Vsi trije severni mestni trgi; Nazorjev, Muzejski, Vergerijev ter območje nad Izolskimi vrati, se prenovijo in predstavljajo ploščadi s pogledom na odprto morje.

Zeleni ambienti.

Umik tranzitnega prometa z ulice Belveder opravičuje trenutno grajena garažna hiša pod Muzejskim trgom, ki bo nudila mesto 466 avtomobilom. Investitor garažne hiše je Mestna občina Koper. Izbor lokacije garažne hiše je sicer manj primeren “zaradi umika arheoloških izkopanin ob pričetku gradbenih del maja in junija 2019 ter zaradi nevarnosti ustvaritve preobremenjenega prometnega vozlišča na severnem mestnem robu po njenem odprtju.” (komentar strokovne komisije na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani na zagovoru magisterija (op. uredništva))

Na celotnem območju severnega mestnega roba, vključno z obalnim pasom, se zazelenijo območja trenutno tranzitnega in mirujočega prometa; na Ulici Belveder, severnih mestnih trgih in obalnem parkirišču. Novi Belvederski zeleni pas nudi zvočno in vizualno bariero Luki Koper in poudari bivšo zasnovno obliko otoka.

Na nižjem nivoju se ob morju uredi obmorska promenada ob lokalni poti z umirjenim prometom, ki poteka po celotnem robu mestnega jedra, in na njej vzpostavi nov drevored. Med ulico ulico Belveder in obstoječim mestnim kopališčem se s stopniščem v terenu oblikuje nova prečno povezava med mestom in morjem.


Muzejski trg predstavlja glavno severno vhodno točko v mesto, ki povezuje morski nivo direktno do Pokrajinskega muzeja. Mestni trg bo po zgrajeni garažni hiši dostopen skozi tri neposredne izhode z dvigali in pa preko stopniščnih poti z obstoječega kopališča ter s strani potniškega terminala, kjer se že nahaja zunanje dvigalo.

Prvo idejno zasnovo ureditve detajla Muzejskega trga je Kogovškova načrtovala septembra 2019. Za pridobitev mnenj na podlagi katerih je bila javnost preko socialnih omrežij pozvana k opredelitvi do načrtovanega objekta in k prispevanju vsebinskih predlogov, so pomembnejši in večkrat ponovljeni tekstovno prikazani na spodnji shemi.

Končni detajl ureditve Muzejskega trga z ulico Belveder je na podlagi javnih mnenj posodobljen. Ohrani se osrednja pot, ki poteka čez Muzejski trg od severne razgledne ploščadi do Pokrajinskega Muzeja, in deli trg na dva dela, kjer je manjša in pomaknjena vzhodneje, s čimer se poveča zeleni del trga.

Zahodni del trga se ozeleni in ima ob robu dvignjen teren za zasaditev dreves. Severno ostaja predvideno otroško igrišče, vmes pa vodni element, na lokaciji bivše podrte cisterne, kjer je vrhnji profil usklajen z bivšim notranjim prekatom cisterne. Ta je namreč preko prekatnih filtrov čistila vodo.

Zahodna stran trga predstavlja urbani del, kjer se postavi manjši objekt , ki na severnem delu in z višjim blokom na levi (zahodni) in manjšim stanovanjskim objektom na desni (vzhodni) strani ustvarja mestno ulico in urbanistično organsko silhueto z znižanimi gabariti. Objekt je namenjen skupnosti, ohrani se zelena streha, ki je bila v anketi pozitivno sprejeta.

Med objektom in desnim, z zeleno pergolo pokritim izhodom iz garažne hiše, se postavi večnamenska ploščad, ki je edina večja tlakovana površina na trgu. Tlakovane površine omogočajo dostopnost vseh ljudi v vseh vremenskih razmerah. Doda se talni taktilni vodilni sistem za slepe in slabovidne. Na urbanem delu trga je umeščenih več klopi, sedalnih površin in med njimi nižja drevesa, grmovnice, ki nudijo varno zavetje hrbta in splošno intimo v tako velikem trgu. Na južnem delu trga so predvideni urbani vrtovi in arheološka prezentacija v tlaku.

Idejna zasnova ureditve je dostopna tudi v video ambientnem prikazu

Za ogled in izposojo celotne naloge pisite na digitalno knjižnico Avtomatik Delovišča: avtomatikdelovisce@gmail.com