Koper ne prižiga luči v temi

Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić

Historično mestno jedro Kopra je na južnem in zahodnem delu presvetljeno zaradi vpliva osvetlitve Luke Koper in območja nakupovalnih središč. V kontrastu s slednjima pa so ulice, prehodi in območja v notranjosti mestnega jedra slabo ali popolnoma neosvetljena. Zaradi tega so večerni sprehodi znotraj opustelega mesta neprijetni, saj se v njem razvija vse več vandalizma.

Analiza neosvetljenih ulic v historičnem mestnem jedru Kopra . | Načrt © Avtomatik Delovišče

KS Koper-Center je 30. januarja 2020 Avtomatik Delovišče organiziralo sprehod skozi najbolj problematične in neosvetljene točke mesta, ki smo jih zabeležili, posneli in označili na zemljevidu. Na podlagi urbane akupunkture je za Mestno občino Koper pripravljen zemljevid in seznam neosvetljenih ulic kot osnova za izvedbo ukrepov na področju izboljšanja osvetlitve v historičnem mestnem jedru Kopra:

  • Izolska vrata
  • Mladinska ulica
  • Dellevallejeva ulica
  • Kettejeva ulica
  • Župančičeva ulica
  • Petronijeva ulica
  • Kreljeva ulica
  • Pobegova ulica
  • Ulica agrarne reforme
  • Kačja ulica
  • Marušičeva ulica
  • Ulica stare pošte
  • Zlatičeva ulica
  • Santorijeva ulica
  • Tumova ulica
  • Zadružna ulica
  • Obzidna ulica
  • Kosovelov trg
  • Pri trgu Muda
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić

Denis Sabadin v tekstu V temi so prižgali svetlobo za Primorskse novice med drugim o urbani akciji zapisal “Približno 40 sprehajalcev se je v četrtek na lastne oči prepričalo, da so takšni sprehodi neprijetni, nad čemer se pritožuje tudi vedno več lokalnih prebivalcev. Presenetljivo se je izkazalo, da med najbolj neosvetljena območja ne spada Bošadraga, temveč drugi predeli, na primer Kettejeva ulica, Pobegova ulica, Ulica Agrarne reforme, podhod v Župančičevi ulici.”

Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić
Foto © Natalija Gajić

Tudi drugi prebivalci mesta in zainteresirana javnost lahko v naslednjih tednih na elektronski naslov avtomatikdelovisce@gmail.com posreduje opis kritičnih in neosvetljenih ulic in trgov mesta, ki jih bomo dodali na zemljevid .

Prenova Muzejskega trga v Kopru

V okviru Zbornice za arhitekturo in prostor ZAPS je bil po naročilu Mestne občine Koper leta 2006 razpisan Javni odprti enostopenjski idejni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za posamezna območja mesta Koper, med drugim tudi za območje Muzejskega trga.
Foto © Zdravko Primožič, Primorske Novice

Kaj pomeni urejanje javnih prostorov po načelih javno- zasebnega partnerstva predstavlja zatečeno stanje. Gradbeništvo in arhitektura je v letu 2008 zaznala velik upad projektov zaradi svetovne krize, ki se je najbolj izrazil na grajenem okolju. Za uravnotežen razvoj javnega urbanega prostora je potreben participatoren proces različnih akterjev. Za pripravo in izvedbo natečaja leta 2006 je MOK vložila ogromen finančni delež, saj se je predvidelo urejanje javnih prostorov kot se nikoli v samostojni državi. Kako bo struktura garažne hiše celostno vpeta v koncept razvoja javnega trga nad njo pa bo najbrž pokazala javna razgrnitev, kjer bi za načrtovanje javnega prostora vključili tudi potrebe prebivalcev mesta.

Tloris rešitve treh trgov. Vir © Multiplan arhitekti

Leta 2006 je ocenjevalna natečajna komisija v sestavi Andrej Mlakar, u.d.i.a. (predsednik), Igor Hrvatin (podpredsednik), Zdravko Hočevar, u.d.i.s. (MOK), Darko Grad, univ.dipl.prav. (MOK), Marko Einspiler, u.d.i.a. (MOK), prof. Janez Koželj, u.d.i.a. (ZAPS), Maja Simoneti, u.d.i.k.a. (nadomestna članica ZAPS), Sonja Škodnik, u.d.i.a. (nadomestna članica MOK), Jani Bačič, podžupan MOK, prof. dr. Ana Sonja Hoyer, konservatorska svetnica in izvedenka za kulturno dediščino ter poročevalki Valnea Družeta, u.d.i.a., Jana Gojanovič Purger, u.d.i.a. in skrbinca mag. Barbara Žižič, u.d.i.a. v poročilu za strokovno najprimernejšo rešitev izbrala projekt Multiplan arhitektov.

V poročilu je komisija zapisala sledeče:”Avtorji razvijajo zasnovo oživitve vseh treh obodnih trgov. Parkirno hišo na Muzejskem trgu obravnavajo kot strukturo, ki povezuje nivo starega mesta z novo obvoznico. Muzejski trg je zamišljen kot osrednji trg tega dela mesta in urbanistična poteza v simetrali celotne ureditve.  Zasnova temelji na sodobnem oblikovanju treh trgov za tri namene, ki imajo temu ustrezne različne talne ureditve in opremo. Tako nastane niz različnih ambientov, zgodovinski Muzejski trg z rekonstruiranim srednjeveškim tlakom, izpraznjen osrednji Senčni trg, namenjen prireditvam, in Razgledni trg za posedanje. Sekvence posameznih trgov zaznamujejo ploščad v obrisu cerkve Sv. Dominika, univerzitena stavba s prostorno praznino preddverja, ki jo dopolnjuje streha senčil nad ploščadjo, ter iztek proti Belvederju. Oblikovanje trgov je sodobno in umirjeno, tako da ustvarja ozadje dogajanju, ki ga omogoča. Paviljon z vstopom peščev v garažo je postavljen in oblikovan skladno s celoto, prav tako je z diskretno zarezo v brežino primerno oblikovan uvoz v garažo. Arhitektura trga je zasnovana v obliki krajine, ki čaka na dogodek. Oblikovana je sodobno in umirjeno tako, da se prilagaja različnim značajem in merilom prostora. Žirijo je prepričalo bistvena kvaliteta rešitve, ki iz obstoječega nasprotja z moderno govorico in dinamično kompozicijo ustvarja sintezo med sodobnim in zgodovinskim mestom. Zato je predlog nagradila s prvo nagrado.

Zgodba o urbani praznini

Prvonagrajena arhitekturna rešitev Multiplan arhitektov celovito obravnava območje vseh treh trgov in ne vsakega posebej. S tovrstno obravnavo predstavlja kontinuirano in celovito rešitev celotnega območja severnega roba historičnega mestnega jedra. Javne urbane prostore trgov, ki se nahajajo znotraj (mestne) lupine označijo arhitekti kot praznine, ki ustvarjajo konstantno napetost in s tem sooblikujejo atmosfero in odnose med posameznimi oblikami. Praznina trgov je slika nevidnega mesta, ki je določena in definirana z grajenim okoljem in oblikuje zgodbo o prostorski celoti. Praznina predstavlja območje za načrtovanje/ustvarjanje prostorskih napetosti, situacij in odnosov med dvema poloma.

Tloris Vergerijev trg © Multiplan Arhitekti
Pogled na Vergerijev trg © Multiplan Arhitekti
Drevesa Vergerijevem trgu © Multiplan Arhitekti

Avtorji projekta Multiplan arhitekti tako s celostno zasnovanim projektom ureditve treh trgov dokazujejo potrebno po celoviti obravnavi javnih prostorov mesta z minimalnimi posegi, ki upoštevajo lokacijske danosti in omogočaji pripovedovanje različnih zgodb skozi spreminjanje urbane narave območja.

Dišeči Nazorjev trg © Multiplan Arhitekti

Kako se v primeru naročanja preko javno-zasebnega partnerstva napačno rešuje strokovne, arhitekturne, urbanistične in konservatorske probleme je lahko po končani izvedbi projekta vidno na javnem prostoru, ki se zaradi nezrelih odločitev krči ali pa dobiva neuporabne površine za uporabnike. Pri neupoštevanju stroke se dolgoročno pokažejo posledice, ki so vidne ne neustrezno uporabljenih materialih, neprimernemu oblikovanju za različne uporabnike ter prevsem v porabljenem finančnem deležu.

Peskovnik za otroke, dišavnice, klopi in pergola oblikujejo mediteransko vzdušje in prostor druženja na novo oblikovanem Nazorjevem trgu. © Multiplan Arhitekti
Nazorjev trg © Multiplan Arhitekti
Muzejski trg z garažno hišo © Multiplan Arhitekti
Stopnišče namesto neumesno zasnovanega dvigala © Multiplan Arhitekti

Ureditev Belvederja z Muzejskim trgom

Iz magistrske naloge Tjaše Kogovšek Idejna zasnova reurbanizacije mestnega jedra Kopra – Urbana regeneracija na območju Belvederja, ki jo je 27.03.2020 uspešno zagovarjala na Fakulteti za arhitekturo univerze v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. doc. dr. Alenka Fikfak in somentorja doc. dr. Boštjana Bugarič, vam predstavljamo zeleno ureditev Belvederja v Kopru.

Pogled na mestno jedro leta 1980.
Pogled na mestno jedro Kopra 2020.
Območje obdelave.

Belveder se nahaja na severnem delu historičnega mestnega jedra, na zavidljivi lokaciji s pogledom na obalo, marino, terminal in odprto morje, katerega pa trenutno zmoti tudi pogled na parkirišče ob morju, pretirano asfaltirane površine neurejen potniški terminal in hrupne žerjave Luke Koper.

Urbanistični koncept (Slika 1)

Urbanistični koncept (slika 1) predvideva zaprtje ulice Belveder, katera se ozeleni in predstavlja zeleno mejo med mestnim jedrom na višjem nivoju in obalnim pasom na nižjem nivoju. Vsi trije severni mestni trgi; Nazorjev, Muzejski, Vergerijev ter območje nad Izolskimi vrati, se prenovijo in predstavljajo ploščadi s pogledom na odprto morje.

Zeleni ambienti.

Umik tranzitnega prometa z ulice Belveder opravičuje trenutno grajena garažna hiša pod Muzejskim trgom, ki bo nudila mesto 466 avtomobilom. Investitor garažne hiše je Mestna občina Koper. Izbor lokacije garažne hiše je sicer manj primeren “zaradi umika arheoloških izkopanin ob pričetku gradbenih del maja in junija 2019 ter zaradi nevarnosti ustvaritve preobremenjenega prometnega vozlišča na severnem mestnem robu po njenem odprtju.” (komentar strokovne komisije na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani na zagovoru magisterija (op. uredništva))

Na celotnem območju severnega mestnega roba, vključno z obalnim pasom, se zazelenijo območja trenutno tranzitnega in mirujočega prometa; na Ulici Belveder, severnih mestnih trgih in obalnem parkirišču. Novi Belvederski zeleni pas nudi zvočno in vizualno bariero Luki Koper in poudari bivšo zasnovno obliko otoka.

Na nižjem nivoju se ob morju uredi obmorska promenada ob lokalni poti z umirjenim prometom, ki poteka po celotnem robu mestnega jedra, in na njej vzpostavi nov drevored. Med ulico ulico Belveder in obstoječim mestnim kopališčem se s stopniščem v terenu oblikuje nova prečno povezava med mestom in morjem.


Muzejski trg predstavlja glavno severno vhodno točko v mesto, ki povezuje morski nivo direktno do Pokrajinskega muzeja. Mestni trg bo po zgrajeni garažni hiši dostopen skozi tri neposredne izhode z dvigali in pa preko stopniščnih poti z obstoječega kopališča ter s strani potniškega terminala, kjer se že nahaja zunanje dvigalo.

Prvo idejno zasnovo ureditve detajla Muzejskega trga je Kogovškova načrtovala septembra 2019. Za pridobitev mnenj na podlagi katerih je bila javnost preko socialnih omrežij pozvana k opredelitvi do načrtovanega objekta in k prispevanju vsebinskih predlogov, so pomembnejši in večkrat ponovljeni tekstovno prikazani na spodnji shemi.

Končni detajl ureditve Muzejskega trga z ulico Belveder je na podlagi javnih mnenj posodobljen. Ohrani se osrednja pot, ki poteka čez Muzejski trg od severne razgledne ploščadi do Pokrajinskega Muzeja, in deli trg na dva dela, kjer je manjša in pomaknjena vzhodneje, s čimer se poveča zeleni del trga.

Zahodni del trga se ozeleni in ima ob robu dvignjen teren za zasaditev dreves. Severno ostaja predvideno otroško igrišče, vmes pa vodni element, na lokaciji bivše podrte cisterne, kjer je vrhnji profil usklajen z bivšim notranjim prekatom cisterne. Ta je namreč preko prekatnih filtrov čistila vodo.

Zahodna stran trga predstavlja urbani del, kjer se postavi manjši objekt , ki na severnem delu in z višjim blokom na levi (zahodni) in manjšim stanovanjskim objektom na desni (vzhodni) strani ustvarja mestno ulico in urbanistično organsko silhueto z znižanimi gabariti. Objekt je namenjen skupnosti, ohrani se zelena streha, ki je bila v anketi pozitivno sprejeta.

Med objektom in desnim, z zeleno pergolo pokritim izhodom iz garažne hiše, se postavi večnamenska ploščad, ki je edina večja tlakovana površina na trgu. Tlakovane površine omogočajo dostopnost vseh ljudi v vseh vremenskih razmerah. Doda se talni taktilni vodilni sistem za slepe in slabovidne. Na urbanem delu trga je umeščenih več klopi, sedalnih površin in med njimi nižja drevesa, grmovnice, ki nudijo varno zavetje hrbta in splošno intimo v tako velikem trgu. Na južnem delu trga so predvideni urbani vrtovi in arheološka prezentacija v tlaku.

Idejna zasnova ureditve je dostopna tudi v video ambientnem prikazu

Za ogled in izposojo celotne naloge pisite na digitalno knjižnico Avtomatik Delovišča: avtomatikdelovisce@gmail.com

JazzObala se pridružuje Avtomatik Delovišču

Poleg NORadia in KUD C3 se od februarja naprej Avtomatik Delovišču pridružuje JazzObala, glasbeno Izobraževanje namenjeno odraslim in najstnikom, ki želi javnosti predati svoje znanje o Jazz improvizaciji, harmoniji, teoriji, kompoziciji in aranžiranju jazz glasbe za različne zasedbe ter skupne igre v različnih jazzovskih zasedbah upoštevajoč tudi odrske prezence, nastopanja in vodenja zasedb.

Mentorji v glasbenem izobraževanju JazzObala so profesionalni jazz glasbeniki, ki so študije jazza končali, ali končujejo na konservatorijih in univerzah v tujini. So v konstantnem aktivnem glasbenem krogu, koncertirajo, vodijo zasedbe, komponirajo nove skladbe ter aranžirajo in prirejajo skladbe za različne jazzovske zasedbe. So v kontinuiranem izobraževanju na glasbenem področju, skoncentriranem osebnem razvoju, ter delajo na voditeljskih sposobnostih, veščinah z ljudmi, mentalnem razvoju, ter pedagoških sposobnostih.

Mentorji:
Sandi Štor (Trobenta/ pihala, trobila, teoretični predmeti, harmonija in ansambli) je svojo glasbeno pot pričel na nižji glasbeni šoli v Piranu pod mentorstvom Valterja Čondiča, nadaljeval na umetniški gimnaziji in maturiral iz instrumenta trobente pri profesorju in mentorju Mitji Bobiču. Šudij je nadaljeval na konservatoriju Prins Claus v Groningenu na Nizozemskem pri mentorju Kurt Weissu, kjer je igral s svetovnimi Jazz glasbeniki, kot so Michael Mossman, Robin Eubanks, Alex Sipiagin, Pjotr Wojtasik, Erik Alexander, Harold Mabern, Michael League, Gene Jackson, Wycliffe Gordon, Winard Harper, Philip Harper, Matthew Wilson, Joe Locke, Deborah Brown, JD Walter, Freddie Bryant, Adam Rapa, Marko Črnčec, Jure Pukl, Jim Rotondi, Don Braden, Adam Kolker, Mike LeDonne, Spike Wilner, Jonathan Kreisberg, Conrad Herwig. Sodeloval je s številnimi slovenskimi glasbeniki Rudi Bučar, Vlado Kreslin, Tulio Furlanič, Žiga Rustja, Tomi Purič, občasno igra tudi pri skupini Elvis Jackson in je član zasedbe WCKD Nation, ki se z avtorsko glasbo predstavlja v Sloveniji in Evropi ter umetniški vodja in dirigent skupine EN Big Band, aranžer, skladatelj in učitelj glasbe. Sodeluje z vrhunskimi slovenskimi glasbeniki in pevskimi zbori, sodeloval je tudi na delavnicah in koncertih v okviru Jazzinty in projektih Erazmus +. Pred kratkim je v intervjuju na koncertu WCKD Nation dobil vzdevek ‘Glasbeni Peteršilj – vsestranski glasbenik.

David Nik Lipovac (Bobni/ tolkala, ansambli) je po zaključeni koprski gimnaziji pričel z učenjem igranja bobnov pri Davidu Morganu. Po dveh letih se je odločil za nadaljevanje izobraževanja na tržaškem konzervatoriju na jazz oddelku pod mentorstvom profesorja Stefana Peretta. Aktivno nastopa z večžanrsko različnimi zasedbami kot so Pantaloons, Jakob Kobal, Žiga Rustja in Agatha trio, občasno sodeluje tudi z jazz zasedbo Just Friends. V Studiu za svobodni ples večkrat komponira in ob spremljavi kitarista Davida Kocmurja v živo ustvarja glasbeno podlago. Poleg muziciranja kurira tudi mesečne jam sessione v Centru Mladih Koper in sodeluje pri organizaciji festivalov Marezijazz in JEFF, na katerih tudi nastopa. Sodeloval in nastopal je tudi na delavnicah v okviru Jazzinty in Kreativne Jazz Klinike Velenje.

Luka Zavišič (Klavir/ Kitara, Bas, Jazz harmonija, ansambli) je leta 2004 obiskoval nižjo glasbeno šolo na Jesenicah, kjer se je začel učiti igrati klavir pod mentorstvom Sandija Vovka in Nine Prešiček. Leta 2014 je zaključil šolanje na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, program jazz klavirj pod mentorstvom Erika Marenče, Veljka Glodiča in Milana Stanisavljeviča. Leta 2015 je izdal svoj prvi album in bil na spletni strani Muzikobala izbran kot najperspektivnejši glasbenik leta. Od leta 2015 nadaljuje izobraževanje jazz klavirja in pedagogiko na glasbeni univerzi v Celovcu pod mentorstvom Roberta Bargada. Leta 2019 je posnel posvetilno skladbo za dirkaški simulator Gran Turismo, katera je bila v zahvalo objavljena na Twitterju ustvarjalca simulatorja in na svetovno znanemu forumu GTPlanet. Sodeloval je s slovenskimi zasedbami in izvajalci, kot so Luka Zavišič Trio, Jazzlessness, Pizza Connection, Etienne & Tempera Band, 3Big Band, AP Group, Tornado Band, LapSus Trio, Oto Pestner, Nuška Drašček, Darja Švajger, Eva Hren.

JEFFxperiment x ZVO.ČI.TI: Irena Z. Tomažin + Alessandra Eramo

Dve zvočni umetnici, vokalni raziskovalki, interpretki in improvizatorki, v enem Avtomatik Delovišču, v enem koncertnem dogodku, 30. januarja 2020 ob 20.00.

Irena Z. Tomažin

Nedvomno prava kombinacija za prvi koncert cikla ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO 2020. Slišati glas, dih, trzljaj, vibracijo, tišino in se z intenzivno in subtilno energijo odzvati, reagirati nanje in jih poslati nazaj v dialogu med absorbcijo in odbojem. Irena Z. Tomažin in Alessandra Eramo bosta v odkrivanju različnih vokalnih in besedno komunikacijsko zložnih vzorcev iz grlenih globin eno uro polnili prostore naših ušesnih čutnic.

Alessandra Eramo

ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO je cikel elektrokustičnih performativnih zvočnih dogodkov, ki predstavljajo premierna dela in so plod sodelovanja slovenskega ter mednarodnega umetnika. Kurator projekta je Brane Zorman.


Irena Z. Tomažin, vokalistka, performerka in pedagoginja, večinoma deluje in ustvarja znotraj eksperimentalne improvizirane glasbe, v gibalno gledaliških predstavah ter poučuje svoje delavnice osredotočene na glas in gib pod imenom “moved by voice”. S svojim solo projektom iT in kot vokalistka je sodelovala na mnogih festivalih tako doma kot tudi v tujini. Njene kompozicije za glas in telo so bile izdane v knjigah Mathieu Copelanda Une exposition à être lue in Chorégraphier l’exposition ter uprizorjene v Ženevi, Parizu in Madridu. Doslej je ustvarila devet avtorskih vokalno-gibalnih predstav, v katerih raziskuje povezave med glasom, gesto, telesom, prostorom in zvočnostjo.

Alessandra Eramo (1982) je umetnica, ki deluje v Berlinu, in skladateljica, ki se izraža predvsem z glasom in hrupom. Svoje nastope gradi iz segmentov besedno-zvočnih skladb, v katere vključuje tudi video, risbe in site specifične instalacije in tako raziskuje akustična območja človeškega glasu. Med leti 2015 in 2018 je bila članica projekta Errant Bodies – Sound Art Space v Berlinu. Je učiteljica umetnosti in vodi interdisciplinarno delavnico z naslovom  “The Space between Voice and Gesture”.

Tokrat v Istri plete navezo s PiNO, JEFFxperimentom in Avtomatik Deloviščem.

Dogodek je BREZPLAČEN.

PRODUKCIJA: Cona Zavod za procesiranje sodobne umetnosti
KOPRODUKCIJA: Kulturno Izobraževalno Društvo Pina, Festival JEFF (Klub Študentov Občine Koper), Avtomatik Delovišče
FINANCERJI: Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za kulturo RS, MCRUK

Koper ni mrtev, ampak samo zaspan

Del ekipe Avtomatik delovišča: (z leve) Tina Cotič, Toni Bračanov (motor spletnega radia NOR) in Mateja Filipič Foto: Biljana Pavlović

Del ekipe Avtomatik delovišča (z leve) Tina Cotič, Toni Bračanov (motor spletnega radia NOR) in Mateja Filipič (Foto: Biljana Pavlović).

V pritličju Tomosovega bloka je novembra zaživelo tako imenovano Avtomatik delovišče. Že s prvo razstavo, poimenovano Koper: imaginarno, ki vključuje 32 diplomskih in magistrskih del na temo koprske arhitekture ter urbanizma, je skupina pokazala usmeritev in potencial njihovega delovanja piše Biljana Pavlović za Primorkse novice.

STANE BERNIK 1938-2019

Stane Bernik je bil izjemen človek, umetnostni zgodovinar, profesor, urednik in likovni kritik. Po nedokončanem študiju arhitekture, gradbeništva in geodezije pa se na Filozofski fakulteti vpisal na umetnostno zgodovino in sociologijo. Diplomiral je leta 1964, in sicer na temo urbanizma slovenskih obmorskih mest Koper, Piran in Izola. Za diplomsko delo je prejel univerzitetno študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1989 je končal še doktorski študij na temo Izhodišča sodobne slovenske arhitekture. Prav Bernik je bil prvi, ki se je posvetil podrobnejšemu vrednotenju naselbinske krajine in mestnih jeder. Za mesta Koper, Izolo in Piran je ovrednotil likovne, funkcionalne in prostorske konstante. Njegove študije so spodbudile zaščito navidezno anonimnih četrti obalnih mest.

V spomin izjemnemu poznavalcu slovenske in primorske sodobne arhitekture v Avtomatik Delovišču.

V opusu lahko zaznamo dejstvo, da arhitekture ne moremo obravnavati ločeno od urbanizma, likovne umetnosti, oblikovanja in drugih umetniških zvrsti. Svoje strokovno delo je v veliki meri usmeril v arhitekturo 20. stoletja in postavil temelje za umestitev stavb druge polovice stoletja med registrirano dediščino. Konec 60. let je zasnoval načela dokumentiranja sodobne arhitekture in tekoče spremljal ustvarjanje Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Miloša Bonče, Stanka Kristla, Savina Severja in drugih arhitektov ljubljanske šole za arhitekturo

Predstavitev monografije Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja v Mestni galeriji. Foto Tina Kosec

Tri desetletja je bil glavni in odgovorni urednik revije Sinteza, odločilno pa je vplival tudi na ustanovitev predhodnika današnjega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, takratnega Arhitekturnega muzeja, in s tem na ohranitev Plečnikove hiše in njenega dragocenega interjerja. Rezultat njegovih dolgoletnih prizadevanj je tudi likovna zbirka Ljubljanske banke, ki jo je kot svetovalec bančne uprave dolga leta pomagal dopolnjevati.

V Narodni galeriji so podelili Steletove nagrade in priznanja za izjemne dosezke na podrocju konzervatorstva in restavratorstva. Foto: Žiga Živulovič jr.

Ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo na področju ohranjanja in popularizacije kulturne dediščine leta 2016, so v utemeljitvi zapisali, da je postavil temelje več področjem dosedanjega strokovnega dela varstva kulturne dediščine. Referenčne primere slovenske arhitekture in oblikovanja dvajsetega stoletja, ki se jim ne bo mogel ogniti nihče izmed sodobnih in prihajajočih raziskovalcev in kritikov, je v veliki meri definiral ravno Stane Bernik.

Weltraum – oddaja o prostoru | Delati z 99% arhitekture

V četrtek, 28.11.2019 je ob 18:00 na Neodvisnem obalnem radiu ponovno zaropotala oddaja o prostoru Weltraum. Oddajo ureja Boštjan Bugarič in bo enkrat mesečno predstavljala različne prostorske prakse aktivnega oblikovanja prostorov.

Boštjan se je tokrat pogovarjal s Tiagom Mota Saraiva, ki je leta 2005 z Andreio Salavessa ustanovil Ateliermob z namenom oblikovanja novih oblik arhitekturnega projektiranja, predvsem raziskovanja konteksta socialne arhitekture in strateškega planiranja. V Lizboni sem se srečal s Tiagom, da bi mi razložil več o pomenu njihovega dela in kako nastaja socialna arhitektura znotraj njihove zadruge.

Skupnostna kuhinja v sodelovanju s Colectivo Warehouse (Foto © FG+SG)

Kaj je arhitekturna zadruga in zakaj tovrstna organizacija?

Na začetku, ob ustanovitvi, smo delovali kot običajno arhitekturno podjetje. Kasneje, med gradbeno krizo , pa smo začeli veliko sodelovati z različnimi skupnostmi. Ustanovili smo skupino »Working with the 99 %«, znotraj katere smo začeli z realizacijo različnih projektov za razvoj skupnosti, ki si ne more privoščiti arhitekta. Za pridobitev sredstev za tovrstne projekte smo začeli kandidirati na različne javne razpise in ker je ta vrsta projektov začela prevladovati , smo pisarno organizirali na drugačen način. Namesto konvencionalnega arhitekturnega projektiranja smo registrirali in odprli zadrugo, znotraj katere sodelujemo z različnimi deležniki znotraj nje. Zadruga in zadružništvo je tako postala naša skupna platforma za sodelovanje.

Obstaja organizacijski model; na kakšen način pokrijete proračun?

Na začetku smo delo dobivali s prijavami na javne natečaje, sedaj pa projekte prijavljamo na različne javne razpise. Pridobivanje dela na natečajih, ki jih ne zmagaš, lahko preprosto pozabiš. Projekt gre v smeti, ker ga ne moreš ponovno uporabiti. Zadružništvo nam v tem kontekstu omogoča prijavo projektov na različne razpise, saj se ideje lahko financirajo iz različnih virov. Gre za različne razpise na kulturnih, upravnih in varnostnih področij. Trenutno se v EU oblikuje potreba po projektih, ki spodbujajo varnost, zato naše ideje in koncepte oblikujemo za te razpise in vanje vključujemo lokalne skupnosti iz obravnavanih sosesk. Na začetku projekta se v določeni soseski najprej informiramo o osnovnih težavah kar med prebivalci z izvedbo različnih anket in pogovorov. Nato njihove odgovore primerjamo s potrebami in cilji različnih financiranj.

Amfiteater Prodac Sul (Foto © Valter Vinagre)

Kako izberete lokacije in skupnosti, s katerimi boste sodelovali?

Ne izberemo jih, ampak pridejo k nam. Tako je k nam prišla tudi predsednica sosedske skupnosti iz lizbonskega sluma. Za nas je slišala iz drugega projekta, ki smo ga izvajali in ker je želela sodelovanja, nas je kontaktirala. Naše delo temelji na reševanju težav v soseskah, kjer želimo udejaniti pričakovanja ljudi te soseske. Po drugi strani želimo ponovno vzpostaviti sodelovanje in povezavo med prebivalci ter državo, s čimer se problematika rešuje bolj celovito.

Kako v svoje projekte vključujete različne pobude in marginalne skupine?

Obstaja veliko situacij, ki jih z našim znanjem ni mogoče rešiti, na primer nasilja v družini. Zaradi tega imamo vzpostavljene različne partnerske mreže, ki se k projektu vključijo, ko se odprejo nove tematike. S projekti ne želimo tekmovati z drugimi pisarnami, temveč graditi sinergijo in sodelovanje. Zaradi transparentnost našega dela smo cilje in načine dela zapisali tudi na našem blogu. Upamo, da se bo našim projektom pridružilo veliko posameznikov in skupin.

Projekt “Načrti za protest” (Foto © Max Rosenheim)

Kako se preko vaših projektov izvaja participacija?

Veliko sodelujemo z marginalnimi skupnostmi. Govorim predvsem o romskih skupnostih, ki nimajo dostopov do stanovanja, otroci ne hodijo v šolo. Nahajajo se izven družbenih norm, zato lahko zapadejo tudi pod vplive drog. To je posledica, ne identiteta. Običajno nam uspe mešati različne kulture, kot naprimer pri organizaciji dogodka »Batucaderas«, kjer ženske različnih starosti med petjem spregovorijo o svojih težavah.

Zelo aktivni ste na spletu; je to način, kako ustvariti skupnost in razvijati nove načine komunikacije?

Po navadi ne uporabljamo arhitekturnih načinov komunikacije, ki so večinoma vizualnega tipa. Tematike, s katerimi se ukvarjamo, izpostavimo preko različnih prispevkov na spletu, od primerov reševanja pridobivanja sredstev za zadruge, do problematike stanovanj ipd. Veliko ljudi bi želeli pristopiti v zadrugo, vendar je še veliko reči, ki se jih moramo naučiti drug od drugega.

Bil si eden izmed arhitektov pri projektu načrtovanja protestov?

V času teh protestov je bila celotna država v popolnem kaosu. Kaj smo ugotovili po štirih letih teh nočnih mor? Kako ustvariti načrte za proteste, v smislu kako se ljudje gibljejo po mestu in kako se lahko povezujejo. Naučili smo se tudi to, da moramo začeti delovati bolj politično. Bolj intenzivno smo se povezali s političnimi strankami, da bi na ta način lahko v oblikovanje sosesk vključevali in izvrševali tudi potrebe ljudi. Politični sistem smo na nek način prisilili, da so se začele obravnavati tudi lokacije v mestu, ki so izven njihovega mentalnega dosega.

Kako ste projekt predstavili?

Prosili smo za sestanek v parlamentu, obenem pa prosili stanovanjsko komisijo za pomoč ter izvedli raziskavo v različnih soseskah. Ta je bila objavljena v knjigi skupaj z 12 drugimi arhitekturnimi skupinami ter predstavljena na Lizbonskem arhitekturnem trienalu. Politika je razumela, da imamo zemljevid problemov, zato so nas vključili v pomoč pri reševanju le teh. Najprej smo protestirali, da smo lahko tako našli svoj način dela.

Zaradi turistifikacije se bo vaša pisarna preselila iz središča Lizbone; kako ustvariti bolj trajnostni turizem?

Mislim, da je v Lizboni nemogoče razvijati še več vsebin za turiste, ker se med drugim preveč koncentrirajo na določena območja. Lizbona je evropskim državljanom enostavno dosegljivo in prijazno mesto, zato ima zelo veliko obiska. Menim, da bi morali obrniti perspektivo, da turisti postanejo del mesta, zato jim je potrebno predstaviti, kako živeti identiteto mesta.

Avtomatik Delovišče je odprto!

V pritličju Tomosovega bloka na Nazorjevem trgu 5 v Kopru je začelo delovati novo delovišče, ki ga upravljata Neodvisni obalni radio – NOR in KUD C3.

Otvoritev novega prostora, ki bo mesto napolnjeval z različnimi vsebinami na temo urbanističnega, arhtekturnega, krajinskega in vsebinskega razvoja mesta, se je začel z razstavo Koper: Imaginarno. Kuratorici Mateja Filipič in tina Cotič izpostavljata 32 zaključnih del diplomantov Fakultete za arhitekturo in Krajinsko arhitekturo med leti 1986 in 2019.

Kuratorici Mateja Filipič, Tina Cotič in Toni Bračanov iz Neodvisnega obalnega radia.

KOPER: IMAGINARNO

“Mesto Sofronija je sestavljeno iz dveh polovičnih mest. V eni polovici je veliko osmičasto dirkališče s strmimi grbami, vrtiljak z vencem sijočih verig, kolo z vrtljivimi kletakmi, zid smrti z motoristi, ki vozijo z glavo navzdol, cirkuška kupola z grozdom trapezov, ki visi na sredi. Druga polovica mesta je iz kamna in marmorja in betona, z banko, tovarnami, palačami, klavnico, šolo in vsem drugim. Ena polovica mesta je stalna, druga je začasna in ko je čas njenega postanka mimo, populijo njene žeblje, odvijejo vijake, jo razmontirajo in jo odpeljejo stran, da bi jo presadili na pusti del kakega drugega polovičnega mesta.” – Italo Calvino: Nevidna  mesta

Polovica mesta je dirkališče kapitala, druga polovica spodbuja komunikacijo;  katera je stalna in katera začasna? Zadnji celovit urbanistični načrt za Koper je bil pripravljen okrog leta 1960. Leta 2007 je mestna oblast vplivno območje ob izrazito ranljivem obroču mestnega jedra spremenila v teritorij novega mesta potrošnje.Tomosov delavski nebotičnik, ostanek začetka Mihevčevega načrtovanja, je politika prodala privatnemu investitorju leta 2019. Na ta način je celoviti razvoj grajenega okolja prepuščen posameznim interesom in brez pravega plana. 

Mestno dirkališče se mora zato razmontirati, pogledati moramo v obe smeri, nazaj in naprej in na ta način oblikovati podlago za celovit urbani razvoj. Od leta 1986 se v knjižnicah Fakultete za arhitekturo in Biotehniške fakultete – Oddelka za krajinsko arhitekturo nalagajo zaključna dela študentov, ki so za svojo nalogo izbrali urejanje arhitekture, urbanizma in krajine mesta Koper. Iz nabora 41 nalog se izpostavlja 32 zaključnih del, ki pomenijo retrospektivno analizo urbanega koprskega prostora prihodnosti. Vsaka posamezna naloga rešuje realistično lokacijo in se neobremenjeno vklaplja v ideal(istično)no podobo mesta. Projekt Koper Imaginarno iz preteklosti gleda v prihodnost in relativno ideal(istič)ne predloge prostorskih problemov povezuje v nove točke prihodnost.

Kuratorici: Tina Cotič, Mateja Filipič, Oblikovanje: Mateja Filipič

Zaključna dela za razstavo so prispevali: Jasmina Bolčič, Boštjan Bugarič, Simon Burić, Ivan Cifrek, Sara Čok, Zdenko Ereš , Mateja Filipič, Veronika Fojkar, Marjetka Garzarolli, Janez Grošelj, Tabita Jerant, Anja Kozlan, Domen Lovrec, Nataša Lovrečič, Marko Mahnič, Saša Malenšek, Andrej Mlakar, Manca Plazar Mlakar, Andraž Seifert, Katarina Srnovršnik, Sonja Stančič, Katja Starc, Erik Stojanovič Kocjančič, Jure Šuštar, Marko Tul, Aleksi Vičič, Nina Vidič Ivančič, Blaž Završnik, Jasmina Krstanović Pahič

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo , Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo