GEOLOŠKA SESTAVA SLOVENSKEGA PRIMORJA
Geološke značilnosti Koprskih brd: Koprska brda z geološko-reliefnega vidika uvrščamo med flišna gričevja. Sestavlja jih eocenski fliš. Zanj je značilno, da ni enotna kamnina, temveč skladovnica pomešanih plasti laporja, peščenjaka, apnenca in še nekaterih drugih kamnin. Njegova zgradba je omogočila razvoj površinskega vodnega odtoka, ki je površje razrezal z grapami in dolinami. V slednjih so naplavne ravnice iz gline in ilovice; ponekod so zamočvirjene. Fliš ni odporen proti eroziji, zato hitro razpada, kar omogoča hitrejši razvoj prsti, ki so razmeroma rodovitne. Prevladujč gričevnat relief se proti Črnemu kalu začne strmeje vzpenjati, kjer izrazit kraški rob predstavlja mejo obravnavane pokrajine.
Obalna črta večinoma poteka pravokotno na dinarsko smer slemenitve (SZ–JV). Zanjo je značilnen riaški tip obale, pri katerem se menjujejo flišni polotoki s strmimi klifi in ugreznjeni spodnji deli z morjem zalitih dolin Dragonje, Badaševice in Rižane (Senegačnik, 2012, str. 377–389).
Osnovna interpretacija priloženih geoloških kart (osnovna geološka karta):
- Rumena barva: označuje območje menjavanje peščenjaka in laporja srednje serije eocenskih klastičnih kamenin z vložki fosilifernega apnenega konglomerata in breče ali apnenega peščenjaka;
- Bela barva (okolica Kopra in Sečoveljskih solin): morski sedimenti;
- Oranžna barva (okolica Izole): Foraminiferni apnenec (milolidni, alveolinski in numulitni apnenec).
Ta teorija nam v večini pove geološko sestavo, ne pove pa nam, ali je na območju nekdanje ceste med Koprom in Izolo sploh možno graditi objekte v takšni obsežnosti, kot si je zamislila občina Koper; zato sem za mnenje o načrtih ureditve ceste povprašala geografinjo Nino Levart, ki mi je na zgoraj zastavljeno vprašanje odgovorila tako: »Kot geografinja bi na to vprašanje lahko odgovorila le laično, saj se s tem področjem strokovno ukvarjajo geologi. Menim, da si je relevantneje zastaviti naslednje vprašanje – si resnično želimo našo že tako kratko obalno črto zasičiti z novimi objekti in jo po vzoru sredozemskih letovišč spremeniti v »betonsko držunglo«?
Menim, da ima naša Obala velik potencial za razvijanje zelenega, okolju prijaznega turizma, v smislu promoviranja sproščujočega in umirjenega okolja s pestro ponudno lokalno pridelane hrane. Tako bi bilo ustrezneje obravnavano območje preurediti le za potrebe tovrstnega turizma; kar pa ne bi predvidevalo večjih okoljskih posegov.«
Menim, da bi se z odgovorom Nine Levart marsikdo strinjal; zakaj bi si želeli graditi še več novih zgradb in ustvariti Koper kot samo še eno mesto izmed mnogih, ko pa bi lahko izkoristili to prednost zelenih in vodnatih površin in ustvarili nekaj novega in edinstvenega, kar bi prav tako (če mogoče celo ne bolj) pritegnilo turiste.
Avtorica: Metka Novak
Viri:
- Senegačnik, J. (2012): Slovenija in njene pokrajine. Ljubljana: Modrijan.
- Osnovna geološka karta, pridobljeno 21. 7. 2018, http://biotit.geo-zs.si/ogk100/