Spletna platforma prostorskih tematik obalnega prostora
V hitrem tempu življenja (predvsem) domačini često pozabljamo na celostno podobo svojega mesta, četudi se zavedamo njenih pomanjkljivosti in prednosti. Ob sprehodu skozi Kočevje lahko sicer opazimo nekaj starih stavb, katere je občina v zadnjih letih obnovila, vendar Vila Kajfež ni ena izmed teh. Ta, nekoč pomemben del zgodovine in mestne podobe, danes sameva in propada.
Servitski samostan je kompleks, ki stoji v historičnem delu mesta Koper. Ustanovljen je bil leta 1453 in sprva deloval kot samostan. Religiozna dejavnost se je tam izvajala vse do leta 1772, ko jo je Beneška republika ukinila.
Preberi več “Servitski samostan, edini spomenik državnega pomena v Kopru”
Na podlagi anketne raziskave skupine študentov UP so občani Kopra podali komentarje s potrebami, idejami in željami za prostorski razvoj mesta. V skupnem dokumentu se je oblikovana analiza s skupinskim predlogom na strateška izhodišča prostorskega razvoja MOK. V anketi je sodelovalo 50 naključnih občanov. Predlogi vključujejo možnosti začasne rabe zapuščenih objektov in javnih prostorov v mestnem jedru Kopra ter vpeljavo participatornega proračuna, ki se je že oblikoval v nekaterih slovenskih občinah. Kljub zavedanju, da so nekateri prostori zasebni, bi jih bilo smiselno v sodelovanju z MOK nameniti umestitvi različnih začasnih vsebin, ki bi pripomogle k kontinuirani rabi in preprečile dolgoročno propadanje teh prostorov. Objekti bi v določenem obdobju dobili začasne vsebine z uporabniki, ki bi za objekte skrbeli. V znanstveni literaturi se v sodobnem kontekstu začasna raba prostora nanaša na uporabo, ki se vrši med dvema institucionaliziranima rabama določenega prostora. Gre za vmesno obdobje, ki nastopi med dvema institucionaliziranima (trajnima) rabama prostora. V večini primerov gre za kratkoročne projekte, ki neizkoriščenemu ali praznemu prostoru prinašajo družbi ali gospodarstvu koristno kreativno novo rabo.
Preberi več “Predlogi na Strateška izhodišča prostorskega razvoja Mestne občine Koper”
Marca lani smo bili priča zaprtju obalne ceste z namenom preureditve prostora. Cesta, ki povezuje Izolo in Koper, je sedaj prepovedana za motorna vozila, namenjena pa je predvsem rekreaciji. Ob naznanitvi novega prometnega režima in dolgoletnih načrtov za gradnjo ter modernizacijo obalne ceste smo se srečali z mnogimi članki, v katerih je ta drastična sprememba zabeležena kot »vrnitev ceste ljudem.« To zveni naravnost idealno, sprašujemo pa se naslednje – kdaj so nam jo vzeli?
Preberi več “Zakaj obalno cesto »vračajo« ljudem”