Marca lani smo bili priča zaprtju obalne ceste z namenom preureditve prostora. Cesta, ki povezuje Izolo in Koper, je sedaj prepovedana za motorna vozila, namenjena pa je predvsem rekreaciji. Ob naznanitvi novega prometnega režima in dolgoletnih načrtov za gradnjo ter modernizacijo obalne ceste smo se srečali z mnogimi članki, v katerih je ta drastična sprememba zabeležena kot »vrnitev ceste ljudem.« To zveni naravnost idealno, sprašujemo pa se naslednje – kdaj so nam jo vzeli?
Resda je bila pred posegi cesta veliko bolj nevarna in neugodna za rekreativce, kljub temu pa je bila zelo obiskana. Nedvomno se naslovi nanašajo predvsem na prebivalce Izole in Kopra, ki se v takem kontekstu izpostavijo kot izredno pomembni faktorji v odločitvah glede ureditve obalne ceste. Ravno zato me je zanimalo, ali se občani Izole oziroma Kopra tako tudi počutijo in kaj za njih pomeni »vrnitev ceste.«
Kljub temu da izolski župan vestno trdi, da bo obalna cesta ostala le t.i. »zelena oaza« med Izolo in Koprom, je obstajalo veliko špekulacij o tem, ali je zgrajena za turiste in ali predstavlja le začetek popolne spremembe v moderni prostor, s katerim bi občini veliko pridobili predvsem v turistični sezoni.
Če se tovrstnih tem dotaknemo v pogovoru s prebivalci Izole in Kopra, nedvomno dobimo zanimiva in raznolika mnenja. Tokrat se v intervjuju z receptorko v izolskem hotelu pogovarjamo predvsem o ozaveščenosti in zanimanju za obalno cesto.
Ste bili na delovnem mestu že kdaj priča zanimanju za obalno cesto?
Redko, zelo zelo redko. Najpogosteje so po njej spraševali gostje slovenske narodnosti, ki so na obalo prihajali že od malih nog.
Kako pomembna se vam zdi urejena rekreacijska pot, zlasti za turistično sezono?
Rekreacija je za nekatere turiste pomemben del t.i. počitnic, saj jih veliko pride s kolesi, večina pa je tu zaradi morja in plaže. V času turistične sezone je po rekreacijskih poteh v Izoli veliko zanimanja, predvsem se pa zanimajo za že poznano kolesarsko pot ”Parenzana”, na katero se nekateri odpravijo tudi peš. Na prvem mestu so še vedno seveda urejene plaže ter druga kopalna območja Izole.
Kot občanka Izole, kaj za vas pomeni »vrnitev obalne ceste ljudem?«
Resnično ne bi vedela, kaj naj bi ta fraza pomenila, vendar če bi jo razčlenila po svoje, se tu pojavi dualnost mojega mišljenja in razlage. Obalna cesta je namreč (vsaj v mojem primeru) veljala za nostalgičen simbol vrnitve domov iz tujine, kamor sem odhajala vsako leto za vsaj 1 mesec, tako da je pogled na morje ter vožnja ob njem bila neke vrste meditacija in pomiritev. Nasploh pa je cesta bila tudi unikat, saj na obali nimamo cest, ki bi bile neposredno v bližini vode, kot je bila ta.
Spet po drugi strani pa to ”vrnitev” smatram kot nekaj zgodovinskega – morda je cesta nekoč bila uporabljena izključno za kopanje, rekreacijo, itn., o tem se žal nisem pozanimala, in bi jo meščani radi nazaj tako, kot je bila. Tudi sama sem vesela, da je cesta sedaj urejena in primerna za vse vrste rekreativcev in športnikov, saj je namenjena izključno njim in ne motornim vozilom… Seveda se na koncu najdejo tudi ta. Poleg tega mi kot rekreativni kolesarki ta del obalnega pasu odgovarja tak, kot je sedaj in bi si želela, da ostane ”nedotaknjen” s strani večjega števila turistov, predvsem pa ne bi želela videti namestitvene infrastrukture ali takim podobne objekte, ki v ta naš mali prostor ne spadajo.
Seveda, ponovno moram poudariti, da v meni vlada črno-belo mišljenje ter se ne opredeljujem za nobeno od zgoraj naštetih.
Ali hotelski objekti hitreje privabijo goste, če ima mesto urejene rekreacijske poti?
Glede tega nisem prepričana, saj je vse odvisno od samega tipa turista ter njegovih primarnih razlogov za obisk mesta, vse je v psihološkem razumevanju določene fokusne skupine obiskovalcev. Vsekakor bo nekemu športnemu turistu veliko pomenilo, da mu hotelir pove o rekreacijskih poteh v bližini. Sami hotelski objekti pa so vse manj in manj pomembni, saj prihaja nova generacija turistov, ki na turizem gleda drugače kot so nanj gledali naši starši ali stari starši.
Za katere rekreacijske poti se gostje najbolj zanimajo?
Po navadi je to kolesarska pot Parenzana, ki je že dokaj dobro znana med tujimi in domačimi turisti, predvsem zaradi njene bogate zgodovine. Poleg tega, da je pot ena izmed pomembnejših atrakcij Izole, je za turiste privlačna prav zaradi njene lokacije – nahaja se v naravi, kar ljudje resnično cenijo. Vendar moram omeniti, da je po mojem mnenju zelo slabo označena (fizično in ne na zemljevidu, ki je namreč dokaj korektna zadeva), najverjetneje tudi slabo osvetljena.
Se vam zdi, da je obalna cesta namenjena rekreaciji in uživanju v naravi, ali je to samo začetek velikih načrtov, na primer hotelskih objektov?
Žal se bojim, da je to šele začetek nekih novih, megalomanskih in neizvedljivih načrtov, v katerih so si načrtovalci zamislili objekte, podobne vesoljskim ladjam, samo zato ker je to popularno. Ne strinjam se z gradnjo teh v tako ozkem prostoru, predvsem se pa ne strinjam z uničevanjem narave, ki to pot obdaja. Morali bi biti ponosni, da imamo v mestu toliko zelenja, morali bi biti tudi pozorni na čistočo našega morja, predvsem pa ceniti to, da je za naše uživanje sploh prišlo do take nenadne spremembe, torej zaprtja ceste za promet.
Morda bi bila dobra rešitev izgradnja nekaterih objektov, ki bi turistom pomagali, t.j. stojala za kolesa, več pip z vodo, nekaj več klopi za oddih, če pa je res nujno graditi objekte, izključno namenjene turistom, potem naj bodo ti v skladu z okolico, ki obdaja pot.
Ali obalno cesto priporočite gostom?
Kot sem že omenila, cesto priporočim samo tistim, ki po njej povprašujejo in teh je zelo malo. Vesela sem, če lahko gostu pomagam, obenem pa pričenjam opažati, da so to ”zeleno oazo” nekateri turisti že odkrili (govorim o raznih tujcih, kot so Nemci in Italijani, predvsem pa se na t.i. Rex pridejo kopati domačini).
Avtorica: Sabrina Husejnović